Državni zbor je 30. januarja brez glasu proti sprejel novelo zakona o volitvah v DZ. Novela omogoča pravico voliti in biti voljen za polnoletne volivce, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir v skrbništvu. Takšnih posameznikov je približno 3500. Če volivec zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare, ne more glasovati, lahko na volišče pripelje osebo po njegovi izbiri, ki mu pri tem pomaga. O pravici volivca do pomočnika odloči volilni odbor, pomočnik pa mora biti polnoleten, še določa novela.
Ob sprejetju novele, ki jo je vložila koalicija, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič v imenu Svobode poudarila, da so poslanci s sprejetjem novele naredili velik korak v smislu državnosti, varstva demokracije, netolerance diskriminacije, spoštovanja vseh in vsakogar ter v smislu približevanja čim bolj vključujoči družbi. V SD in Levici razumejo spremembe kot krepitev dostopnosti volilnega procesa. Tudi v opozicijski SDS so ob sprejetju navedli, da je treba volilno pravico omogočiti posameznikom pod skrbništvom, v NSi pa so poudarili, da bo zakonodajna sprememba pripomogla k višji demokraciji.
Pred glasovanjem so na pomen volilne pravice za vse pred DZ opozorili v Zvezi Sonček, Zavodu Risa in Društvu za kulturo inkluzije. Predstavnik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je poudaril, da so vrsto let opažali povečevanje števila oseb, ki so izgubile volilno pravico, ta pa je temeljna človekova pravica.
