Z včerajšnjim črnim petkom se je začela nakupovalna mrzlica, ki bo v tednih do novega leta vladala po slovenskih trgovinah. Trgovci nam obljubljajo sanjske popuste in nakupovalne akcije v vseh možnih oblikah, potrošniki pa se ne morejo znebiti občutka, da so dobrine z vsakim dnem v resnici dražje.
V nekaterih bližnjih državah, na Hrvaškem, v Srbiji in na Madžarskem, so vlade z različnimi ukrepi celo posegle v cene osnovnih dobrin. Na Hrvaškem so trgovci v dogovoru z vlado privolili v znižanje cen 30 osnovnih izdelkov, cene nekaterih živil in higienskih proizvodov so tako znižali za od 10 do 50 odstotkov in zamrznili. V Srbiji so do konca znižali cene 30 izdelkov, celo več sto prehranskim izdelkom so cene znižali v severni Makedoniji.
Primerjava namesto omejitev
Pri nas se vlada za tak ukrep ni odločila, je pa že poleti uvedla spremljanje in primerjavo cen potrošniških dobrin, ki poteka prek spletnega portala Primerjaj-cene.si. Za lažjo primerjavo so na ministrstvu za kmetijstvo sestavili košarico izdelkov, ki naj bi bila merilo, ki potrošniku lahko pove, kateri trgovec je zanj najugodnejši in kaj se dogaja s cenami živil. Čeprav se je na začetku pri potrošnikih čutilo nekaj nezaupanja v projekt, pa so se trgovci nanj takoj odzvali zelo resno in opozorili na nekaj pomanjkljivosti ter tudi začeli prilagajati ponudbo.
Cene nižje za 50 odstotkov
Kot je videti iz nedavnih rezultatov, objavljenih na spletni strani Primerjaj cene, so se cene v trgovinah začele zniževati. Kot so na spletni strani objavili včeraj, se je ob 13. popisu vrednost povprečne najcenejše košarice 15 osnovnih skupin živil spet znižala, znaša namreč 22,76 evra, kar je za 10,85 odstotka oziroma 2,77 evra nižja vrednost v primerjavi s predzadnjim popisom 11. novembra, ko je znašala 25,53 evra.
Minimalna vrednost najcenejše košarice 15 osnovnih skupin živil se je ponovno znižala za 1,39 odstotka oziroma 0,23 evra v primerjavi s predzadnjim popisom in tokrat znaša 16,37 evra. Za primerjavo naj navedemo, da je bila septembra lani, ko se je začela primerjava cen, povprečna vrednost najcenejše košarice 49,90 evra (danes 22,76 evra), minimalna vrednost najcenejše košarice pa 47,38 evra (danes 16,37 evra).
Trgovci pojasnjujejo
Glede na drastična znižanja cen smo trgovce povprašali, kako so jih dosegli. Iz Mercatorja so nam odgovorili, da maloprodajnih cen niso poviševali v celoti, kot so rastle nabavne cene. »Še posebej v letošnjem letu. Letos smo pravzaprav močno zniževali maloprodajne cene, kar so seveda zasledili tudi kupci, ne nazadnje pa to potrjuje redno spremljanje cen v obeh košaricah. Na današnji dan ima več kot 3000 artiklov nižjo redno ceno, kot je bila ta na dan 1. januarja 2023,« so zapisali v odgovoru.
Stanje na področju živil se umirja
Iz Spara so nam poslali sporočilo, v katerem so zapisali, da se po njihovih podatkih stanje na področju cen hrane umirja. Ob tem priznavajo, da je vlada s spremljanjem cen dosegla, »da imajo najranljivejše skupine na voljo košarico izdelkov ceneje kot prej«. Kot pravijo, so v zadnjega pol leta spustili cene določenim izdelkom v segmentih mesa, rib, zamrznjenih izdelkov, mlečnih izdelkov, olja, testenin, moke, sadja in zelenjave.«
Dodali so še: »Če od dobaviteljev prejemamo najave dvigov cenikov, te skrbno pregledamo in se, kjer je res upravičeno, pogajamo za čim manjši dvig. Naša cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni.« V Tušu opažajo, da so v trenutnih gospodarskih razmerah kupci bolj osredotočeni na cene izdelkov in da so dali še večji poudarek akcijski ponudbi in številnim ugodnostim, ki so na voljo članom Tuš kluba in tudi preostalim kupcem.
Kupci bolj pragmatični
V Lidlu Slovenija opažajo, da so kupci pri nakupovanju bolj pragmatični, predvsem pa tudi trajnostno naravnani in ozaveščeni, ter da si za svoj denar želijo kar največ. Pri diskontnem trgovcu poudarjajo, da se sproti prilagajajo dinamičnim razmeram na trgu, ki so posledica podražitev surovin, energentov, dela, embalaže in podobnega. »Da smo konkurenčni, je predvsem rezultat dejstva, da z ugodnimi rednimi cenami izdelkov in s stalnimi akcijskimi ponudbami kar najbolj skrbimo, da kupci pri nas dobijo vse, kar potrebujejo,« so zapisali in dodali, da so uvedli tudi novo nakupovalno aplikacijo, z dodatnimi popusti.
Nižje cene več sto izdelkov
V Hoferju so letos znižali cene že več sto izdelkom. Kot so povedali, so med njimi tako živilski kot neživilski izdelki (predvsem izdelki za gospodinjstvo). »Med živilskimi so danes nižje cene kot na začetku leta predvsem pri mlečnih izdelkih, drugih hlajenih izdelkih, svežem mesu in ribah ter izdelkih, ki ne potrebujejo hlajenja (olje, riž, testenine),« so pojasnili.
Cena košaric ne odraža stanja na trgu
V odgovoru, ki so nam ga poslali, pa so zapisali tudi, da ocenjujejo, da znižanje cen košaric osnovnih živil ne odraža gibanj cen na trgu, »saj Statistični urad RS navaja, da se je hrana lani podražila za več kot 12 odstotkov. Ob tem košarica 15 izdelkov prikazuje ozek nabor ponudbe, ki ni reprezentativen za celotno ponudbo. Ti izdelki se namreč v pogostih primerih prodajajo z negativno maržo, z namenom prikaza najnižjih cen posameznega trgovca. To vsekakor ne more biti prikaz realnega stanja celotne ponudbe, saj to poslovno ne bi bilo dolgoročno vzdržno za nobenega deležnika v dobavni verigi,« menijo v Hoferju.
Cene živil krepko višje
Kot smo se lahko prepričali v neuradnih pogovorih s preostalimi trgovci, pri tej oceni v Hoferju niso edini. Kot so nam povedali na Sursu, so se cene živil (iz skupine Hrana in brezalkoholne pijače) od januarja 2022 pa do konca oktobra 2023 zvišale za skoraj četrtino (točneje za 24 odstotkov). Trgovci pojasnjujejo, da je razlog razumljiv, saj so se zaradi povišanja stroškov energentov in dela, povišanja cen storitev, predvsem transporta, ter cen surovin dvignile tako nabavne cene izdelkov kot sami stroški poslovanja trgovcev.
Trgovci ne kujejo velikih dobičkov
Trgovci pojasnjujejo, da se njihove marže v zadnjem letu niso spremenile in jih le stežka vzdržujejo pri 4–5 odstotkih, na nekaterih segmentih pa so, kot so povedali tudi pri Hoferju, celo negativne. Po mnenju nekaterih bi tako poslovanje moralo biti zakonsko prepovedano, saj poslovanje z negativno maržo dejansko pomeni damping in nelojalno konkurenco. Trgovci tako poudarjajo, da niso vojni dobičkarji in niso krivi za visoka zvišanja cen in inflacijo.
Učinki primerjalnika
Vladno primerjanje cen je tako prineslo nekaj pozitivnih učinkov za potrošnike, pa precej težav za trgovce in rahlo zmedo pri vladi. Potrošniki smo dobili nekaj cenejših osnovnih artiklov, trgovci pod pritiskom nizkih cen poslujejo na robu vzdržnega in pritiske prenašajo navzdol po dobaviteljski verigi, vlada se lahko pohvali z učinkovitostjo primerjalnika cen, ki jo je odrešil prisilnega administrativnega zniževanja cen, a se kljub temu sooča z visoko inflacijo.
Kot smo že zapisali, so se cene živil od januarja 2022 zvišale za skoraj 25 odstotkov, prispevek cen živil k inflaciji pa je velik, saj imajo poleg zvišanja cen tudi veliko utež v strukturi indeksa – potrošnja gospodinjstev. Konec leta 2022 so cene živil prispevale 3,1 odstotne točke k skupni inflaciji, ki je leta 2022 znašala 10,3 odstotka; cene hrane in brezalkoholnih pijač pa so se v letu 2022 zvišale za 18,6 odstotka. V obdobju januar–oktober 2023 je bilo zvišanje že nižje, in sicer le 7,3-odstotno.
