Čez teden dni bodo poslanci državnega zbora odločali o novih članih državnotožilskega sveta. Gre za državni organ, ki ima pomembno vlogo v domačem pravosodnem sistemu. Predlaga namreč imenovanje generalnega državnega tožilca, imenuje vodje okrožnih državnih tožilstev in njihove namestnike, daje mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev ter odloča o njihovem napredovanju, premestitvah in dodelitvah. Prav tako daje mnenje o izvedbi pravosodnega nadzora.
Kandidati
Po predlogu, ki ga je predsednica republike Nataša Pirc Musar poslala v državni zbor, se za štiri položaje v državnotožilskem svetu poteguje pet kandidatov: ustavni pravnik Samo Bardutzky, nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer, nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, nekdanji vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl in odvetnik Mitja Jelenič Novak. Toda prav kandidatura slednjega v zadnjih dneh v pravniških krogih vzbuja nemalo začudenja. Odločno ji nasprotujejo tudi v društvu državnih tožilcev. Jelenič Novak je namreč eden bolj znanih slovenskih odvetnikov, ki je v zadnjih letih zastopal stranke v nekaterih najodmevnejših kazenskih zadevah. Med njimi sta bila tudi Uroš Rotnik, prvoobdolženi v zadevi Teš 6, in privatizacijski mogotec Igor Lah.
V društvu zato menijo, da je Jelenič Novak kot zagovornik tudi v najodmevnejših kazenskih primerih v konfliktu interesov s tožilci, ki zastopajo obtožbo. Na funkciji bi namreč lahko pridobil ogromno informacij o posameznih tožilcih in njihovem delu, ki bi jih kot odvetnik uporabljal v prid sebi in svojih strank.
Odvetnik Rotnika, Laha, Racmana, Goršeta ...
Mitja Jelenič Novak je eden najbolj znanih odvetnikov s področja kazenskega prava pri nas. Igorja Laha, enega najbolj znanih pidovskih baronov, je branil v zadevi Liko Vrhnika. Tožilstvo mu je pri razkosanju podjetja očitalo kazniva dejanja oškodovanja upnikov, pranja denarja in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Leta 2021 ga je sodišče oprostilo vseh obtožb.
Po uradni dolžnosti Jelenič Novak še vedno zastopa tudi nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika, ki je obtožen zlorabe položaja pri pripravi 1,41 milijarde evrov vrednega projekta šestega bloka. Februarja letos mu je Rotnik zaradi domnevne finančne stiske preklical pooblastilo o zastopanju, pri čemer so nekateri v tem videli tudi poskus zavlačevanja s sojenjem. Nova odvetnica, ki jo je sprva imenovalo sodišče, je namreč zahtevala najmanj šest mesecev časa za preučitev spisa, v katerem je več kot 20 tisoč listin in več kot sto tisoč dokaznih predlogov.
Med njegovimi bolj znanimi strankami sta še nekdanji stečajni upravitelj Brane Gorše, ki je bil v zadevi Hranilno kreditna služba (HKS) Sicura na višjem sodišču oproščen vseh obtožb, in eden od ustanoviteljev KD Group Sergej Racman, ki ga Jelenič Novak brani v zadevi Marina. Obtožen je kaznivega dejanja zlorabe prostitucije.
»Za kandidata me je predlagala Odvetniška zbornica Slovenije, kar sem sprejel kot dolžnost, ki mi jo nalaga zbornica. Sam se zagotovo ne bi prijavil h kandidaturi, saj posebne želje do članstva v državnotožilskem svetu (DTS) nimam in bo to zame predstavljalo zgolj dodatno obremenitev,« nam je včeraj pojasnil Jelenič Novak, sicer disciplinski tožilec zbornice.
Dopoldne bi bil odvetnik, popoldne bi odločal o tožilcih
Na vprašanje o morebitnem konfliktu interesov je Jelenič Novak odgovoril, da ga »zaradi mojega statusa odvetnika ne vidim«. »DTS ne odloča o ničemer, kar bi bilo lahko v konfliktu z odvetništvom,« je dodal. Toda več sogovornikov iz tožilskih in pravniških krogov, s katerimi smo se pogovarjali v zadnjih dneh, je drugačnega mnenja. Enako menijo tudi v društvu državnih tožilcev, ki ga vodi Boštjan Valenčič. Tam opozarjajo, da bi Jelenič Novak kot član državnotožilskega sveta dobil zelo dober vpogled v sam ustroj tožilstva in kvaliteto posameznih tožilcev, torej potencialnih predstavnikov nasprotne strani v kazenskih postopkih, kjer deluje kot odvetnik.
»Tako bi dopoldne zagovarjal obtožence, popoldne pa na seji državnotožilskega sveta odločal o kadrovskih zadevah, torej o napredovanju ali imenovanju državnih tožilcev,« je poudaril Valenčič. Prek pregleda dela posameznih tožilcev bi imel Jelenič Novak dostop tako do občutljivih osebnih podatkov o kandidatih in tožilcih kot do vsebine odprtih spisov. Kot član državnotožilskega sveta bi moral zastopati splošni, torej javni interes. To pa se izključuje z motivom odvetnika, ki je logično usmerjen k iskanju procesnih in materialnih možnosti za neuspeh tožilske obtožbe.
Pahor ravnal enako kot Nataša Pirc Musar
Tudi iz teh razlogov v dosedanjih sestavah državnotožilskih svetov ni bilo odvetnikov. Še najbližje temu je bil Blaž Kovačič Mlinar, ki ga je nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju leta 2017 za člana državnotožilskega sveta prav tako predlagala odvetniška zbornica. Tudi takrat je zbornico k temu pozval predsedniški urad. In tudi takrat je to razburilo tožilce.
»Z odvetniki smo v kazenskih postopkih na nasprotnih bregovih. Pri tem se pogosto pojavljajo ostra in nasprotujoča si mnenja v posameznih procesnih dejanjih, kar bi lahko vplivalo na mnenje odvetnika kot člana državnotožilskega sveta pri ocenjevanju, napredovanju oziroma kakršnikoli drugi odločitvi o državnih tožilcih,« so pred šestimi leti sporočili iz društva.
Dodali so, da bi se moral odvetnik izločiti, če bi se odločalo o državnem tožilcu, ki je nastopal proti odvetnikovemu klientu. To pa bi pomenilo, da bi državnotožilski svet lahko pogosto glasoval le z osmimi člani.
Kmalu zatem je Blaž Kovačič Mlinar kandidaturo umaknil, četudi se sam z navedbami tožilcev ni strinjal. »Morda smo odvetniki in tožilci res na nasprotnih bregovih v konkretnih kazenskih postopkih, vendar tožilec zgolj vloži obtožbo, odloči pa sodnik. Odvetnik bi torej lahko 'zameril' kvečjemu sodniku – in ne tožilcu,« je poudarjal Kovačič Mlinar.
Ko je društvo državnih tožilcev leta 2017 poslance obvestilo, da se s kandidaturo Kovačiča Mlinarja ne strinja, so mu v odvetniški zbornici očitali, da je s tem preseglo svojo pristojnost. Državnotožilski svet sicer sestavlja devet članov. Štiri člane izvolijo državni tožilci v svojih vrstah, enega člana imenuje minister za pravosodje, štiri člane pa izvoli državni zbor na predlog predsednice republike. Mandat članov državnotožilskega sveta traja šest let.
