Profimedia

Strateški prehod

Če bo Iran zaprl hormuško ožino, bo šla cena nafte v nebo

Cene nafte so danes na najvišji ravni odkar se je na čelu ZDA znova zavihtel ameriški predsednik Donald Trump. Zvišanje je neposredna posledica ameriških napadov na iranske jedrske objekte, pri čemer največjo vlogo igra tveganje, da bi lahko Iran zaprl strateško pomembno Hormuško ožino. Zaprtje ožine, skozi katero potuje skoraj petina svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega zemeljskega plina, je po ameriškem napadu že izglasoval iranski parlament, ki pa je končno odločitev preložil na iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Slednjega vodi ajatola Ali Hamenej.

Cene nafte so med današnjim azijskim trgovanjem dosegle petmesečni vrh. 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v avgustu se je v azijskem trgovanju podražil za 1,51 dolarja na 75,35 dolarja, avgustovske terminske pogodbe za nafto vrste brent pa pridobile 1,52 dolarja, tako da so bile pri 78,53 dolarja, poroča STA. Tako se je cena nafte povzpela na višjo raven kot je bila 20. januarja, ko je mandat prevzel Trump. Ena od glavnih točk njegove kampanje je bila ravno obljuba, da bo s svojimi potezami na glavo obrnil politiko Joeja Bidna na področju energetike in za ameriške potrošnike znatno znižal cene energentov. Cene nafte se bodo v prihodnjem tednu predvidoma le še višale. Kje se bodo ustavile, je v največji meri odvisno o odziva Irana na ameriški napad.

Po ocenah nekaterih strokovnjakov s področja energetike bi se lahko v primeru motenj ladijskega prometa skozi Hormuško ožino cene nafte povzpele tudi nad 100 dolarjev na sod.

Bližnji vzhod

(Spremljamo) V Izraelu zatulile sirene, iz Irana poletele rakete

ZDA naj bi sicer Iran o napadih predhodno obvestile, Trump pa je nakazal, da gre za enkraten napad in da si ZDA ne želi vojne. Zdaj so vse oči uprte v Iran, pri čemer je glavno vprašanje, ali se bo odločil za simboličen odziv, torej za kakšen zaseg naftnega tankerja in omejen raketni napad na katero od ameriških oporišč na Bližnjem vzhodu, ali pa bo vendarle povlekel radikalno potezo in poskušal zapreti Hormuško ožino. Slednje bi bržkone pomenilo vojno.

Nekateri strokovnjaki so po poročanju časnika Politico sicer prepričani, da bi lahko ZDA in nekatere države Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), na čelu s Savdsko Arabijo, kljub zaprtju ožine zagotovile zadostne količine nafte, da se zadosti povpraševanju, a to bržkone ne bo ustavilo rasti cen te iste nafte.