Slovenija danes premore 133 avtošol, a to še ne pomeni, da je pot do vozniškega izpita hitra in preprosta. Prej obratno, pritožb in negodovanja tako nad samimi izpiti kot odnosom do mladih kandidatov ne manjka.
A začnimo pri cenah. Kot se draži vse okoli nas, so tudi tu stroški vse višji. Oglejmo si gibanje cen skozi leta: cena posamezne vožnje je bila leta 2002 okoli 15 evrov, leta 2012 že 23,50 evra, danes pa je približno 41 evrov ali celo več. Povišanje cen za okoli 30 odstotkov v zadnjem letu je za mlade, ki predstavljajo večino kandidatov za vozniški izpit, in njihove družine preprosto preveliko breme.
1500 evrov ali več
»Brez vozniškega izpita je človek precej omejen, saj v Sloveniji osebna mobilnost temelji na osebnem avtomobilu, in glede na predvidene investicije in razvoj infrastrukture za alternativne oblike mobilnosti, ki bi bile konkurenčne osebnemu avtomobilu, bo tako vsaj še nekaj let, če ne desetletij. Tudi večina delovnih mest zahteva opravljen vozniški izpit kategorije B,« meni poslanka Anja Bah Žibert, ki je na vlado naslovila pisno poslansko pobudo glede pomoči mladim pri opravljanju vozniškega izpita. Finančna pomoč bi po njenem predlogu veljala za srednješolce in študente do 26. leta starosti. Za zdaj pa še ni omenjeno, v kakšnem znesku bi veljal tako imenovani »bon za novega voznika«. V povprečju mora kandidat za vozniški izpit odšteti skupno od 1500 do 2000 evrov.
V povprečju pol leta do izpita
Tudi čakalne dobe niso zanemarljive, nastanejo predvsem pri prijavljanju na izpite ter na začetek vožnje. Na eni strani veliko povpraševanja, na drugi pa tudi neučakanost, da bi čim prej opravili izpit, botruje daljšim čakalnim vrstam. Strokovnjaki kot vzrok dolgih čakalnih dob navajajo tudi, da med korono ni bilo mogoče opravljati izpitnih dejavnosti, poleg tega pa je opravljanje praktičnega dela izpita težje od teoretičnega in zahteva več ur. Če upoštevamo povprečje 35 ur vožnje in pri izpitu uspešnost v drugem poskusu, potrebuje kandidat v idealnih razmerah od štiri do šest mesecev.
Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je bilo treba konec februarja letos za teoretični del vozniškega izpita v povprečju čakati 18 dni in za praktični del 28 dni. Praktični del vozniškega izpita je sicer mogoče opraviti že z 20 obveznimi učnimi urami in 21. izpitno uro. »Junakov«, ki bi z dvajsetimi urami uspešno končali usposabljanje, je na leto v vsej Sloveniji le nekaj deset. Večina kandidatov za dosego minimalnih znanj za uspeh na izpitu potrebuje vsaj 35 ur praktičnega usposabljanja, odvisno od motoričnih spretnosti.
Uspešnih malo več kot polovica
Iz evidence AVP o vozniških izpitih pa je razvidno, da je večina (okrog 63 odstotkov) kandidatov za izpit B-kategorije starih od 18 do 20 let, 24 odstotkov je starih od 21 do 30 let, 13 odstotkov pa starejših od 30 let. Osip kandidatov zato tudi ni tako presenetljiv. Za praktični del vozniškega izpita in za vse kategorije velja, da je bila lani uspešnost dobrih 54 odstotkov. Uspešnost je bila precej večja, 57-odstotna, leta 2020, ko je bilo sicer izpitov le 33.274 (lani jih je bilo 52.249). V letu 2022 je daleč največ kandidatov opravilo vozniški izpit v drugem ali tretjem poskusu, od 22.638 kar 8642.
