S predlaganimi plačnimi stebri bodo ločeno urejali specifike, ki veljajo za posamezne dejavnosti. Pri tem ostaja načelo enakega plačila za enako delo, bi pa znotraj stebra zagotovili primerljivost posameznih poklicev, torej enako plačilo za primerljivo delo znotraj posameznega stebra, je pojasnila ministrica.
Predstavniki vlade so danes sindikatom v javnem sektorju predstavili izhodišča za reformo plačnega sistema. Kot smo že poročali, sta premier Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik nekatere rešitve javnosti razkrila že po koalicijskem vrhu prejšnji teden, a sindikati pričakujejo podrobnejša pojasnila. Vlada in sindikati naj bi se v skladu z načrti sicer najprej lotili pogajanj o odpravi plačnih anomalij, čemur bi nato sledili pogovori o širši reformi.
Izhodišča za spremembo plačnega sistema danes po sestanku vladne pogajalske skupine s sindikati predstavila ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik. Vsi se se strinjali, da enotnega plačnega sistema ni več, zato je nujna prenova plačnega sistema.
Popraviti porušena razmerja
Kako po novem doseči transparentnost in javno finančno vzdržnost plačnega sistema? V zadnjih desetih letih so se kopičile težave, po eni strani je rasla masa plač, sklepali so se parcialni dogovori, obvodi od enotnega plačnega sistema, po drugi strani pa je prisotna uravnilovka. Ne le pri najnižje plačanih, ampak tudi višje. »Minimalna in maksimalna plača sta bili leta 2008 v razmerju 1:10,5, danes pa sta 1:4,7. Ni torej problem v minimalni in maksimalni plači, ampak v vseh delovnih mestih, ki se nahajajo na sredini. Razmerja so porušena,« je razlagala ministrica in dodala, da bo novo razmerje 1:7, kar je še vedno najnižja razlika v Evropi. Ajanovič Hovnik je poudarila, da se bodo plače najbolj povišale med trenutno najslabše plačanimi, povišale pa se bodo tudi drugim. prvi plačni razred bi bil po prevedbi plačne lestvice določen v višini minimalne plače, novo plačno lestvico pa bi sestavljalo 67 plačnih razredov. »Nihče ne bo na slabšem kot danes,« obljublja ministrica in dodaja, da se bodo popravile anomalije in krivice znotraj plačnega sistema.
Privabiti mlajše
Dotaknila se je tudi problema nagrajevanja senioritete, avtomatskega napredovanja zaposlenih z leti. Sistem je zato neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve. Mlajših od 35 let je v javnem sektorju le 1100. Povprečna starost je približno 50 let. »Načelo senioritete bo treba omejiti, da bi pridobili mlade iskalce zaposlitve.«
Prenoviti pravice javnih uslužbencev
Opozorila pa je, da samo prenova plačnega sistema ne bo dovolj. Med drugim je omenila, da bilo treba ustrezno prenoviti kriterije za nekatere pravice javnih uslužbencev, kot so letni dopust, dodatek za stalnost, poklicno zavarovanje. Ob novi plačni lestvici in stebrih so med bistvenimi rešitvami predlagane reforme še prevetritev sistema napredovanja in nagrajevanja ter pregled vseh dodatkov v javnem sektorju in potreb po ostalih spremembah v javnem sektorju.
Vlada predlaga tudi zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti. To bi po besedah ministrice zamrznili, dokler ne začnejo v celoti izvajati novega plačnega sistema. Kot je dejala, namreč ravno v sistemu napredovanj ugotavljajo anomalije, saj se odlične ocene, ki so podlaga za napredovanje, »delijo kar vsepovprek«. Obenem ta napredovanja pomenijo velika javnofinančna sredstva, ki jih lahko usmerijo v hitrejše uveljavljanje novega plačnega sistema.
Po današnji predstavitvi izhodišč za reformo plačnega sistema v javnem sektorju vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ugotavlja, da je še veliko nejasnosti. Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja. Za oba pa je sporen predlog zamrznitve napredovanj, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Golob je pred dobrim tednom dni dejal, da bo reforma plačnega sistema vključevala več korakov, le eden med njimi pa so tudi pogajanja o sedanjih plačnih razmerjih, ki bodo služila kot osnova oziroma izhodišče za vse ostale ukrepe znotraj reforme. Obljubil je, da bodo preostale korake podrobneje predstavili v naslednjem tednu, pri čemer je poudaril, da so na vrhu sprejeli tudi nekatere sklepe, in sicer, da najprej naslovijo spodnji del lestvice oziroma tiste plačne razrede, ki so pod minimalno plačo. Drugi sklep je ta, da se razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju spremenijo na razmerje 1 proti 7. Kot tretji sklep je Golob navedel iskanje načina, da bi se plače skozi leta usklajevale na enak način, kot se usklajujejo v primeru minimalne plače, pokojnin in socialnih transferjev, da bi torej tudi v plačnem sistemu zagotovili skupno osnovo, ki je »danes žal nimamo.«
