Odločitve, ki so jih sprejeli na današnjem koalicijskem vrhu, so na novinarski konferenci predstavili premier Robert Golob ter podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec.
Golob je pojasnil, da je bila tudi na današnjem vrhu na mizi najprej analiza stanja, ki ji je sledila poglobljena razprava. Na podlagi analiz in razprav so se nato dogovorili, katere so prioritete in kakšna je časovnica za izvedbo obeh reform.
Najprej spodnji del lestvice
Kar zadeva plač sistem, je bila po besedah Goloba njihova ocena skupna, da na področju javnih plač že nekaj časa ni enotnega sistema. Korakov bo več, le eden od njih pa so tudi pogajanja o sedanjih plačnih razmerjih, ki bodo služila kot osnova oziroma izhodišče za vse ostale ukrepe znotraj reforme. Ostali koraki bodo podrobneje predstavljeni v naslednjih dneh oziroma najverjetneje v naslednjem tednu. So pa sprejeli nekatere sklepe, in sicer, da se pri tem vprašanju najprej naslovi spodnji del lestvice, saj je nedopustno, da »imamo plačne razrede, ki so pod minimalno plačo,« je poudaril. Drugi sklep je ta, da se razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju spremenijo na razmerje 1 proti 7. Kot tretji sklep je Golob navedel iskanje načina, da bi se plače skozi leta usklajevale na enak način, kot se usklajujejo v primeru minimalne plače, pokojnin in socialnih transferjev, da bi torej tudi v plačnem sistemu zagotovili skupno osnovo, ki je »danes žal nimamo.« Golob je še poudaril, da ne želijo vsako leto znova odpirati vprašanja, ali je plačni sistem še vedno enoten. Rešitev sicer ne bodo iskali v enem, temveč v več stebrih s »panožnimi dogovori, kjer bomo poskušali pripeljati tudi do vsaj delne avtonomije znotraj panog, kako naj posamezna panoga ureja plačna razmerja znotraj stebra.«
»Naredili bomo vse, da sedanji sistem pajkove mreže, v kateri kjer koli v sistemu spremenimo eno samo plačo, to sproži val zahtev po celotnem sistemu. Da se ta pajkova mreža, ta sistem, v celoti in dokončno odpravi.« Tako bodo po besedah premierja tudi dosegli, da bo sistem, ko bo končno postavljen, vzdržal daljše obdobje. Dogovor o odpravi plačnih anomalij naj bi sklenili do aprila, za širšo reformo pa bo potrebnega več časa, je še dejal Golob.
Cene se morajo na daljši rok znižati
Kar zadeva stanovanjsko politiko, so bili enotnega mnenja, da je treba ukrepati odločno in z vsemi silami. Glavni nosilec, če se želi kar koli premakniti, mora biti javni sektor oziroma »v tem primeru javni skladi, stanovanjski skladi, republiški stanovanjski sklad,« je poudaril Golob. Za to je po njegovih navedbah treba povečati priliv javnega denarja iz proračuna v javni stanovanjski sklad. Za to področje naj bi se iz proračuna namenilo po približno 100 milijonov evrov letno. Treba je začrtati tak okvir stanovanjske politike, ki bo »omogočil, da se v gradnje vključujejo tudi državna zemljišča znotraj SDH,« posamezne zadruge in drugi deležniki. Začrtati je treba regulatorni okvir, ki bo omogočal, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja, ki bodo na voljo čim širšemu krogu najemnikov, tudi investitorjem. Namen je en sam, da se »cene tako najemnin kot stanovanj na daljši rok znižajo,« ne pa da bo neka ozka skupina rešila svoj stanovanjski problem. Reforma je namenjena temu, da se »celoten stanovanjski fond na trgu poceni za vse skupine in za to smo pripravljeni investirati javni denar.«
Kapacitete je treba z leti »počasi zgraditi. Ne bomo obljubljali tisoče stanovanj v tem letu, ker to ni izvedljivo, obljubili pa bomo, da bomo do konca mandata pripravili vso infrastrukturo, da bomo lahko govorili o več tisoč stanovanjih na leto od leta 2026 naprej.« Golob je izpostavil še, da se zavedajo tako »kratkoročnih izzivov na področju plač kot tudi dolgoročnih izzivov na področju stanovanj.«
Kako bodo živeli na stara leta?
Po pojasnilih ministra za delo Mesca bodo lahko javna neprofitna stanovanja gradili javni stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije, ki so lahko organizirane kot podjetja, stanovanjske zadruge in mogoče še kdo drug. Opozoril je, da je stanovanjski fond v Sloveniji vsako leto starejši, stanovanjska gradnja se zaustavlja, država pa v stanovanjsko politiko ni nikoli investirala, posledično mladi ne morejo niti do dostojnih najemnim in stanovanjskih posojil. Mesec se je tudi vprašal, kako bodo ti »ljudje živeli na stara leta.«
Predsednica SD Tanja Fajon pa je po poročanju STA spomnila, da je njena stranka v vlado vstopila z ambicijo, da se lotijo tudi stanovanjske reforme. »Čakajo nas še nove reforme,« je dejala ter ugotovila, da bo vse to od njih zahtevalo veliko odgovornosti in potrpežljivosti, potreben bo tudi nek nov družbeni dogovor.
