Že pred 30 leti je zdravnica Diana Dimnik ustanovila svojo osrednjo dobaviteljsko firmo Medias International, v katero se stekajo milijoni evrov javnega denarja za zdravstvo. Od leta 2003 dalje (do koder seže evidenca Erarja) je Medias International (lani preimenovan v Mediasi) prejel že 223 milijonov evrov javnega denarja. To ni edino podjetje v lasti Dimnikove. V teh letih si je zgradila pravi poslovni imperij, je lastnica in vodja poslovanja. Prihodki Mediasa (zadnja tri leta je direktorica Seneva Lovšin iz Kranja) iz javnega zdravstva vse od leta 2003 naraščajo. Ni pomembno, katera vlada je, kdo je minister za zdravje, kdo so direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov. Premoženje Dimnikove narašča. V prvih petih mesecih letos je imela družba že 9,4 milijona evrov prihodkov iz javnega zdravstva, največ od UKC Ljubljana (2,7 milijona evrov) in UKC Maribor (1,1 milijona evrov).
Vonj po denarju
Že leta je omenjena dobaviteljica trdno zasidrana na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev. Lani so njeno premoženje ocenili na 39 mio evrov, kar jo uvršča na 59. mesto na lestvici stotih najbogatejših Slovencev. V letu 2020 je Mediasi po zadnjih podatkih ustvaril rekordnih 22,8 mio evrov prihodkov, čistega dobička je bilo 3,8 mio evrov. Večina prihodkov je od ustanov javnega zdravstva, kjer se za posle potegujejo na javnih razpisih. Od leta 2020 doseženih 22,8 mio evrov prihodkov od prodaje je bilo kar 19,5 mio evrov iz tega naslova, torej 85 odstotkov. Kot so zapisali pri reviji Manager, so pri Mediasiju zaradi pandemije za leto 2020 pričakovali manjši obseg opravljenih storitev in posegov v zdravstvu, torej tudi nižje prihodke zanje. Vendar ni bilo tako. Prihodki so se jim namreč tudi tega leta zvišali. Od 20,5 mio evrov v letu 2019 na že omenjenih 22,8 mio evrov predlani. V družbi so imeli konec leta 2020 že 10,6 mio evrov prenesenega dobička. Imajo 58 zaposlenih. Dimnikova sicer posluje prek holdinga Finforti, ki je lastnik njenih podjetij (tudi Mediasija).
Ne ukvarja se zgolj z dobavami v zdravstvu, pač pa tudi z oddajanjem nepremičnin v najem (podjetje Dimnikcobau) in celo s pridelavo oljčnega olja v hrvaški Istri (podjetje Dimnik Estate). Dimnikcobau je leta 2018 od družbe Modra linija Holding kupil poslovno-industrijske prostore na Leskoškovi ulici v ljubljanskem BTC za 3,38 milijona evrov. V BTC na isti cesti imajo tudi sedež firme te multimilijonarke. Dimnikova s firmo Dimnikcobau namerava zgraditi velik poslovni kompleks (poslovni park) v BTC. Tudi ta firma posluje odlično. Nedavno so objavili letno poročilo za lani: imeli so 1,23 mio evrov prihodkov od prodaje in 415 tisoč evrov čistega dobička, predlani so ob enakih prihodkih ustvarili 377 tisoč evrov čistega dobička. Prenesenega čistega dobička je že 3,6 mio evrov. Glede na bilance je v podjetju zaposlena zgolj Diana Dimnik kot direktorica.
Mesi za razvoj
Njena znana firma je tudi Proderma, dermatološko-medicinski center s sedežem na istem naslovu v BTC. Pri tem si lastništvo deli z Borutom Žgavcem (specialist dermatovenerologije) iz Reteč pri Škofji Loki. Podjetje je majhno, lani so imeli 318 tisoč evrov prihodkov in minimalni čisti dobiček 3878 evrov. Predlani pa je bilo ob 298 tisoč evrih prihodkov 27.900 evrov čistega dobička. Pri tem je prenesene izgube za 593 tisoč evrov, kar kaže na slabše poslovanje v obdobju pred tem. Glede na bilanco sta v firmi zaposleni dve osebi. Dimnikova se ukvarja tudi z razvojem medicinskih naprav. Firma Mesi za ta namen je bila ustanovljena leta 2010, v njej je največja lastnica. Poleg nje je še nekaj slovenskih lastnikov (Matjaž Špan, Tomo Krivc in Jakob Šušteršič – direktor) ter nemška firma Heine Orange kot manjša lastnica. Kot je zapisano na njihovi spletni strani, je poslanstvo poenostavljanje diagnostičnih postopkov in zgodnje odkrivanje bolezni.
Tudi Mesi ima sedež v ljubljanskem BTC. Zaposluje 47 ljudi. Lani so ustvarili 4,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, pri čemer so imeli 68.669 evrov izgube. Toda v letih pred tem je bilo poslovanje uspešnejše, v bilanci imajo 672 tisoč evrov prenesenega čistega dobička. V firmi je zaposlena pretežno mlada ekipa. Med drugim izdelujejo naprave za merjenje gleženjskega indeksa. Podjetje je nastalo iz projekta za študentsko tekmovanje, vanj pa je pred leti Diana Dimnik vložila 800 tisoč evrov.
Več kot deset tisoč oljk
V omrežje Dimnikove spada tudi manjše podjetje Dimnik Estate, ki ima enega zaposlenega. Lani je bilo 116.284 prihodkov od prodaje ter 6880 evrov čistega dobička. Predlani so dosegli 64.003 evre prihodkov od prodaje. Direktor firme je Patrik Rozina, zasebni partner Diane Dimnik. Rozina je tudi direktor podjetja Dimnik Estate, registriranega v Umagu. Zanimivo, dobaviteljica v zdravstvu se je z družbo podala na področje kmetijstva. Dimnik Estate ima v bližini morja veliko posestvo, kjer skrbijo za več kot deset tisoč oljk. Na spletni strani se pohvalijo, da pridelujejo butično oljčno olje in grozdje že več let. Bujen vinograd na posestvu jih vsako leto obdari z grozdi malvazije, terana, merlota in lagreina. »Za izbrane okuse vina v naši kleti in vinogradu skrbijo svetovno znani francoski svetovalci Derenoncourt iz Bordeauxa.« Znano je sicer, da je Dimnikova ljubiteljica prestiža. V firmi je zaposlenih pet ljudi.
Poslovanje s pomočjo mame
Na istem naslovu, kot so njene firme, ima naslov v BTC tudi podjetje Promed za trgovanje z medicinskim materialom, ki je spadalo pod okrilje Dimnikove. Leta 2015 ga je prodala znanemu hrvaškemu podjetniku Krešimirju Čoraku, ta pa ga je naslednje leto prodal podjetju Magdalena, ki ima sedež v Združenih arabskih emiratih. Promed je enako kot Medias International ustanovila leta 1992.
Glede Promeda je bilo precej lastniške telovadbe. Leta 1992 ga je ustanovila Dimnikova, vendar je tri leta za tem iz lastništva izstopila. Lastnik je postalo ciprsko podjetje Promed Holding, ki je že naslednje leto svoj delež prodalo Dragi Potočnik (mami Diane Dimnik) in Romani Maroša Kršmanc. Slednja je še isto leto izstopila iz lastništva, tako je bila edina lastnica Draga Potočnik, ki je leta 2012 svoj delež prodala Finforti Holdingu, ki ga obvladuje Dimnikova.
Sum kaznivih dejanj
Na portalu N1info so v zgodbi glede poslovanja Dimnikove januarja letos objavili, da se je v javnosti veliko namigovalo, da je znani lobist Božo Dimnik svoj vpliv uveljavljal za pridobivanje poslov za hčerkino firmo. Dimnik sicer nikoli ni bil politično izbirčen. Nedavno so prišle na plano njegove fotografije v družbi Janeza Janše na jahti velikega zdravstvenega dobavitelja Andreja Marčiča. Po poročanju N1info je davčna inšpekcija leta 1996 Dimnikovo ovadila na policijo zaradi suma davčne zatajitve. Toda na policiji so (šele!) leta 2001 preiskavo zaključili zgolj s poročilom. Niso torej ugotovili znakov kaznivega dejanja. A zadeva je tako ali tako zastarala, zato se tožilstvo ni opredelilo glede navedb policistov, da ni bilo kaznivih dejanj.
Po ugotovitvah davčnih inšpektorjev je Medias International uvažal medicinske izdelke in jih z nadpovprečno veliko maržo prodajal slovenskemu zdravstvenemu sektorju. Marža je bila kar od 44 do 99 odstotkov! Po trditvi davčnih inšpektorjev je to podjetju omogočal monopolni položaj na slovenskem trgu. Nato pa so v firmi dobiček skrili pred davčnimi organi, so ugotovili inšpektorji. To so uredili tako, da je Medias International plačeval fiktivne storitve povezanim podjetjem in prikazoval fiktivne stroške. »Obstaja sum, da si je pravna oseba pridobila premoženjsko korist na račun države in zdravstva.« V pregledanih letih 1994 in 1995 so davčni inšpektorji ugotovili, da je firma stroške napihnila s fiktivnimi storitvami in si tako zmanjšala dobiček in davek od dobička. Skupno je v teh letih skrila skoraj 600 tisoč evrov (preračunano iz tolarjev) dobička. Zato so sprva plačali desetkrat manj davka, kot bi ga morali. Davkarija jim je odmerila tudi ta del.
Na podlagi pritožbe družbe Medias International je na koncu o zadevi odločalo vrhovno sodišče, ki je znesek le malo znižalo. Po poročanju N1info je največ dobička firma skrila z nakazili podjetju Promed Holding s Cipra. V Nikoziji so imeli le poštni nabiralnik, prostorov pa ne. Direktorica je bila Diana Dimnik. V letih 1994 in 1995 je iz slovenskega podjetja Medias International v ciprsko podjetje nakazala 86 milijonov tolarjev (359 tisoč evrov). Leta 1994 je Medias International ciprskemu Promed Holdingu plačal 137.700 nemških mark (10,8 milijona tolarjev ali 45.706 evrov) za »stroške raziskovanja trga v Izraelu«. Tako so navedli v podjetju Medias International. Davčni inšpektorji pa so ugotovili, da je bil posel navidezen, saj raziskovanje izraelskega trga ni bilo opravljeno. Medias International ni imel namenov dejavnosti širiti v Izrael.
Med fiktivnimi stroški, ki jih je odkril davčni nadzor, so bila tudi plačila slovenskemu podjetju Promed, ki ga je vodila Dimnikova. Slednji je, kot so zapisali inšpektorji, pri fiktivnem zmanjševanju dobička pomagal tudi njen oče Božo Dimnik. Medias International je namreč v bilancah izkazoval dolg do Dimnikovega podjetja. »Očitno je, da je pravna oseba prejela posojilo z namenom ustvariti čim večje odhodke financiranja,« so ugotovili inšpektorji. Medias International je leta 1997 od liechtensteinskega podjetja Promed AG, katerega direktor je bil Božo Dimnik, prejel 8,7 milijona tolarjev (36.310 evrov) kratkotrajnega posojila. Rok vračila je bil po pogodbi 28. februar 1994, vendar Medias International še leta 1996 liechtensteinskemu Promedu ni vrnil nič. Je pa ves čas obračunaval stroške vračila kredita s 15-odstotno letno obrestno mero. Zato si je fiktivno zvišal stroške in zmanjšal dobiček ter tako plačilo davka. N1info je navedel tudi druge primere poslovanja na račun slovenskih davkoplačevalcev oziroma navidezne posle.
Še glede čudežnega padca vrednosti: Dimnikova je leta 1995 svoj delež v podjetju Medias International prodala za 600 tisoč evrov podjetju Promed na Cipru. Nato je čez pol leta firma s Cipra svoj delež za desetkrat nižjo ceno prodala Maroši Kršmanc, ki ga je tri mesece za tem prodala Dragi Potočnik, torej mami Dimnikove. Od leta 2012 je tudi formalna lastnica ponovno Dimnikova prek Finforti Holdinga.
V imenu milijonarke je za N1info odvetnica Nataša Pirc Musar zapisala, da je »pri davčni inšpekciji prišlo do nesoglasja glede višine davčne obveznosti, zaradi česar so tedaj sprožili upravni spor, vsekakor pa so bile vse davščine plačane. Glede tega ni bil ugotovljen noben prekršek, niti naše stranke ni kontaktiral noben drug organ.« Dodala je, da so glede na izid zadeve na policiji »pristojni organi očitno presodili, da na zadevi ni nič«. Dovolimo si presoditi nekaj drugega: ne le da bi se morala zaradi opisanega tedaj v kazenskem postopku znajti Dimnikova, pač pa tudi tisti na policiji, ki so jo zaščitili.
