Aleš Cipot

Cene koles so bile aprila v povprečju za 5,2 odstotka nižje kot aprila lani, od povprečja leta 2015 pa višje za 13,9 odstotka, je ob današnjem svetovnem dnevu kolesarjenja objavil statistični urad.

Največ koles (četrtina) je bilo lani uvoženih iz Italije, dosegla so vrednost 5,8 milijona evrov. Skupna vrednost uvoza koles je znašala 28,1 milijona evrov, kar pomeni, da je bila povprečna cena uvoženega kolesa 476 evrov. Kolo za odrasle s 26-colskimi gumami je lani v povprečju stalo 325 evrov.

Uvoz električnih koles se je lani v primerjavi z letom 2017 povečal za približno dvanajstkrat na 18.242. Največ (18 odstotkov) jih je prispelo iz Nemčije. Skupna vrednost uvoženih električnih koles je dosegla 28,7 milijona evrov, kar pomeni, da je bila povprečna cena uvoženega električnega kolesa 1574 evrov. V povprečju najcenejša električna kolesa so bila uvožena iz Kitajske, povprečna cena je znašala 260 evrov.

Nekaj zanimivosti

V Sloveniji najdemo dve Kolesarski poti (eno v občini Ljubljana, drugo v občini Vrhnika) in eno Kolesarsko ulico, v občini Tišina. Na njih je bilo na začetku letošnjega leta 87 hišnih številk, na katerih je živelo skupno 287 prebivalcev.

Leta 1948 so imeli slovenski poštarji med svojimi prevoznimi sredstvi največ koles, bilo jih je 247. Do leta 1963 je to število naraslo na 648.

Leta 1950 je bilo v Sloveniji 248.000 koles, 172.000 moških in 76.000 ženskih.

Leta 1954 je bilo v prometnih nesrečah poškodovanih 155 kolesarjev, devet let pozneje pa že 870.

Leta 1957 je kolo znalo voziti 44 odstotkov učencev prvih štirih razredov osnovne šole (48 odstotkov dečkov, 40 odstotkov deklic).

Svetovni dan kolesarjenja smo prvič obeležili leta 2018. Namenjen je tako spodbujanju te trajnostne oblike prevoza kot opozarjanju držav in lokalnih skupnosti, da morajo kolesarjenje upoštevati v razvojnih strategijah in pri gradnji infrastrukture.