Leta 2013 je na pobudo družbe Komteks nastalo združenje podjetij za ravnanje z odpadno embalažo, imenovano Embakom. Pravzaprav je podjetje že od samega začetka, z veliko podporo politike, startalo z veliko lažjo. Javno so se predstavljali kot družba, v kateri so se združila javna komunalna podjetja, kar pa je daleč od resnice. V resnici gre za združenje javnih in zasebnih komunalnih podjetij, torej za povsem običajno družbo, katere eden in edini cilj je dobiček.
UMAZANO OZADJE
Z ustanovitvijo podjetja Embakom se je zavajalo javnost že od samega začetka, a družba obstaja in deluje predvsem zaradi svoje politične podpore iz ozadja. Da to drži in da družbo obvladuje predvsem zasebni kapital, pričata dva dokaza. Oba sta skrita v ciljih in nalogah družbe, kamor po njihovih zapisih spada lobiranje na ministrstvu in prizadevanje za popolno uničenje konkurence. Ob ustanovitvi Embakoma je bilo javno povedano, da je cilj ustanovitve Embakoma uničenje konkurenčnih družb, kot so Dinos, Gorenje Surovina in Papir servis.
DOBRO PREMIŠLJENA STRUKTURA
Če prevetrimo družbenike, ki so ustanovili Embakom, hitro postane jasno, da drži vse, kar smo prej napisali. Osem podjetij je Embakom, katerega cilj je prevzeti primat v svoji panogi, ustanovilo s pičlimi osmimi tisočaki evrov. Mednje sodijo Komteks (pobudnik in priviligiran lastnik), Snaga Ljubljana, Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci, d. o. o., Kocerod, Komunala Nova Gorica, Kostak, Simbio in Komunala Slovenska Bistrica. Gre za dobro premišljeno strukturo podjetij, razpršeno po vsej Sloveniji, ki po naših informacijah vsako v svojem okolju nagovarjajo podjetja, da prestopijo v to družbo za ravnanje z odpadki – to naj bi bile glavne zadolžitve direktorjev posameznih družb in občin (županov) kot lastnikov komunalnih podjetij za zasebni interes ob pomoči javnih podjetij.
KATASTROFALNO FINANČNO STANJE
Da je eden in edini cilj vseh družbenikov Embakoma samo izkoriščanje družbe za lasten interes, ki je pridobivanje tržno zanimivih materialov iz odpadne embalaže, priča več indikatorjev. Poleg tega, da ima družba samo dva zaposlena, da je njen osnovni kapital samo osem tisoč evrov in da deluje z zares minimalnim prihodkom, so tu še katastrofalni finančni podatki, po katerih bi družba v normalnih okoliščinah že zdavnaj zaprla svoja vrata.
Govorimo o popolni insolventnosti podjetja, o katerih pričajo podatki Ajpesa. Njihovi poslovni podatki kažejo, da je imelo podjetje lani kar 158 tisoč evrov negativnega kapitala in skupaj 224 tisoč evrov obveznosti. Od teh je finančnih obveznosti – kredita – 162 tisoč evrov in poslovnih obveznosti 62 tisoč evrov. Na kratko: družba Embakom je kapitalsko povsem neustrezna.
Zakaj bi torej lastniki še vztrajali pri podjetju s tako slabimi poslovnimi rezultati? Ker imajo od njega drugačno korist. Gre za pridobivanje surovin iz odpadne embalaže, ki imajo višjo tržno vrednost, in s tem namerno povzročanje škode drugim ponudnikom v panogi.
