Včeraj se je v 81. letu starosti poslovil naš veliki igralec Radko Polič Rac. Zanj je igralec Rade Šerbedžija pred leti dejal, da je eden od dveh pravih prijateljev, ki jih ima iz gledališčih krogov (drugi je Boris Cavazza). Ko je izvedel za Radkovo smrt, se mu je seveda trgalo srce. »Ne … Ne verjamem, da je umrl. Saj je že štirikrat umiral, bil klinično mrtev in se potem zopet vrnil med nas. In to je lahko storil samo on, ker je bil enak bogovom,« je zapisal na Facebooku.
»Tako zelo je imel rad življenje, čeprav ga življenje nikakor ni razvajalo, a on se je vedno do konca razdajal. Samo ena stvar je, ki jo je imel raje od življenja. to je umetnost. In to najtežja, gledališka in filmska, za tiste, ki se dajejo do konca. In on se je.
Naš Rac je bil car. Tako v gledališču kot na filmu in v življenju. Vse kar so drugi, vključno z mano, dosegali z veščinami, je on enostavno bil. Naš Rac je poznal vse skrivnosti gledališke umetnosti in še malo več. Imel je nekaj posebnega, nekaj, česar se ne da naučiti in kar imajo le redki na svetu. – božanski navdih!
Ta iskra se je pogosto vžgala v njem in ga naredila posebnega v vsem. Očitno je Bela krajina, kjer se je rodil in odraščal, s svojimi senčnimi brezami vanj vrezala globoke brazde. Pravijo, da tam ajda posebno cveti in okoli polnoči njeni nežni cvetovi dobijo ultravijolično barvo, zato se ljubimci zbirajo po bližnjih bregovih in utapljajo v strastnih ultravijoličnih objemih. Morda je Rac zdaj tam z eno od svojih številnih ljubezni. Iz ajde se tudi peče kruh. Moj prijatelj Rac je bil dober kot kruh.
Ne, ne verjamem, da je umrl. Nesmrtniki ne umrejo. Enostavno je odšel, ker je imel dovolj.
Če je tokrat zares za vedno odšel, po vsej bivši Jugoslaviji razglasite dneve žalovanja, ker je umrl eden od največjih igralcev, ki jih je ta narod kdaj imel …«
Kako čudovit poklon, ki mu ni kaj dodati.
