Načrti hrvaškega koncerna Fortenova, ki želi v Sloveniji prek Mercatorja prevzeti trgovsko verigo Tuš, se lahko v prihodnjih mesecih zapletejo. Po informacijah iz več virov namreč obstaja možnost, da bodo Hrvati za dokončno izpeljavo 30 milijonov evrov vrednega posla, ki so ga sklenili prejšnji mesec, potrebovali tudi zeleno luč Evropske komisije. To bi postopek presoje posledic koncentracije Mercator-Engrotuš na konkurenco med trgovci v Sloveniji zavleklo za vsaj šest mesecev.
»Prejeli smo vlogo, ki jo preučujemo. Do končne odločitve pa zadeve ne komentiramo,« so spletnemu portalu necenzurirano.si včeraj odogovorili na vprašanje, ali bodo morali v Zagrebu za prevzem Engrotuša počakati tudi na zeleno luč iz Bruslja, včeraj odgovorili z agencije za varstvo konkurence.
Kot je znano, je bila pogodba o prodaji Tuša podpisana sredi novembra. Njegov uradni kupec je Mercator, ki je že več let v lasti Fortenove, največjega hrvaškega prehransko-trgovskega koncerna. Ta je leta 2019 nastal iz zdravih delov propadlega Agrokorja, po zadnjih lastniških pretresih pa ga vse bolj obvladuje hrvaški poslovnež Pavao Vujnovac, ki je pred tem vrsto let deloval v energetiki.
Kaj se mora zgoditi, da pride v igro tudi Bruselj
Do zdaj je veljalo, da bo pogodba o nakupu Engrotuša začela veljati, ko bo Mercator pridobil soglasje slovenske agencije za varstvo konkurence. Prijavo lastniške koncentracije je tja poslal oktobra letos. Toda naši viri so nam v zadnjih dneh potrdili, da bi se lahko v presojo posla vključila tudi Evropska komisija. Natančneje, njen generalni direktorat za konkurenco, ki ga vodi Margrethe Vestager, najbolj znana po preiskavah spornih tržnih praks ameriških tehnoloških velikanov v EU.
Da bi o prevzemu Engrotuša presojala Evropska komisija, bi morala biti izpolnjena dva pogoja:
1. Vsaka od družb, ki se združujejo, bi morala letno ustvariti najmanj 250 milijonov prometa v državah Evropske unije.
2. Pri tem bi moral skupni promet družb presegati pet milijard evrov.
Pri prvi točki ne bi smelo biti dilem. Mercator je imel lani skoraj 1,3 milijarde evrov prihodkov, Engrotuš pa nekaj manj kot pol milijarde evrov prometa. S tem obe družbi več kot zadostujeta temu pogoju. Druga točka je precej bolj vprašljiva. Skupni promet Mercatorja in Engrotuša je lani znašal približno 1,8 milijarde evrov. To je precej manj od zahtevanega pogoja.
Agrokorju so pred 10 leti pogledali skozi prste
A to bi se hitro spremenilo, če bi na agenciji ocenili, da dejanski prevzemnik Engrotuša ni Mercator, ampak Fortenova, ki je lani ustvarila okoli 5,4 milijarde evrov prihodkov. V tem primeru bi agencija, s tem pa tudi Evropska komisija, podrobneje preučila tudi, kakšen vpliv bi lahko imelo dejstvo, da ima Fortenova v lasti praktično celotno hrvaško prehransko verigo, na položaj več tisoč slovenskih dobaviteljev Engrotuša.
Kot že omenjeno, na agenciji, ki jo vodi Andrej Matvoz, o tem ne dajejo pojasnil. Toda še pred desetimi leti je ista institucija, na čelu katere je bil takrat Andrej Krašek, Agrokorju v podobnem primeru v precejšnji meri pogledala skozi prste:
– Zgolj v nekaj mesecih mu je prižgala zeleno luč za prevzem Mercatorja.
– V odločbi, ki jo je izdala konec leta 2013, ni določila nobenih odložnih ali drugih pogojev.
– Poudarila je, da bodo imeli dotedanji dobavitelji še vedno možnost prodajati svoje izdelke drugim trgovcem, če bi Mercator sodelovanje z njimi prekinil.
– Koncentracije ni dala v presojo Evropski komisiji, ker je bila pogodba o prodaji Mercatorja sklenjena dva tedna pred vstopom Hrvaške v EU.
Pozneje je Komisija za preprečevanje korupcije pri postopku izbire Kraška za direktorja agencije ugotovila izrazito korupcijsko tveganje. Med drugim ji ni uspelo najti zapisnika njegovega razgovora z natečajno komisijo in druge dokumentacije iz postopka. Istega leta je Krašek javno priznal, da se je takoj po prevzemu funkcije v letu 2013 sestal z Borutom Petkom, takrat sekretarjem sveta za gospodarstvo pri premierju Janezu Janši, a da nista govorila o Mercatorju. Petek je danes lastnik dveh svetovalnih podjetij v Zagrebu.
Mercator in Tuš obvladujeta 41 odstotkov trga
Ministrstvo za gospodarstvo, pod okrilje katerega spada agencija, danes vodi Matjaž Han. Prejšnji mesec je za Delo dejal, da »ob novici o tem prevzemu ne vriska od veselja«.
Leta 2013 je bil kot poslanec SD prodaji Mercatorja precej bolj naklonjen. Le nekaj dni po podpisu pogodbe o prodaji Mercatorja je k tedanji predsednici vlade Alenki Bratušek na sestanek pripeljal Dušana Zorka, takrat prvega moža Pivovarne Laško, nekdanje največje lastnice Mercatorja. Vsi vpleteni so tedaj zanikali, da »bi govorili o konkretnih elementih prodaje«. Kot zanimivost: Kraškova soproga je v istem času postala svetovalka takratne evropske poslanke Tanje Fajon, danes predsednice SD.
Kolikšen tržni delež ima Engrotuš, sicer ni mogoče izvedeti, saj ga skrbno skriva pred javnostjo. Glede na obseg njegovih prihodkov pa se giblje od devet do enajst odstotkov. Mercator pa po lastnih navedbah obvladuje dobrih 30 odstotkov. Skupaj bi tako obvladovala več kot 40 odstotkov trga. Spar ima medtem nekaj manj kot 23 odstotkov domačega maloprodajnega trga. Diskontni trgovci Hofer, Lidl in Eurospin naj bi imeli v rokah okoli tretjino trga.
Po neuradnih informacijah niso toliko problematični tržni deleži, ki jih Mercator in Tuš dosegata na ravni države, saj trgovska dejavnost velja za izjemno konkurenčno. Pod vprašajem so manjša območja, kjer Mercator že ima prevladujoč delež.
Kje vse bi lahko Tuševe trgovine zaprli?
Mercator ima tako nekaj več kot 740 prodajaln po državi. Tuš ima po zadnjih podatkih okoli sto lastnih trgovin in še 77 franšiznih prodajaln. Večino severovzhodno od Trojan. V nekaterih primerih se trgovine podvajajo. Tako sta na Ježici v Ljubljani Supermarket Tuš in Mercatorjev market oddaljena le dobrih 100 metrov. Zelo verjetno bo Mercator lastno, manjšo prodajalno zaprl in obdržal Tuševo.
Enako bi se lahko recimo zgodilo na Škofljici, kjer nekaj sto metrov narazen delujeta Tuš Market in manjša franšizna prodajalna Mercatorja. Pa tudi v Selnici ob Dravi, kjer imajo v središču naselja Mercatorjev market, na obrobju naselja pa Supermarket Tuš in na drugem koncu Supermarket Jager. Krajani imajo na voljo tudi Hipermarket Spar, vendar je ta v štiri kilometre oddaljenih Rušah.
Po ocenah poznavalcev razmer bi lahko pri Mercatorjevem prevzemu Engrotuša naredili vzporednico s še enim večjim poslom, ki ga je vzela pod drobnogled Evropska komisija. To je Molov nakup OMV Slovenija. Po dogovoru bi Madžari, ki so že imeli 53 bencinskih servisov v Sloveniji, kupili mrežo dodatnih 119 črpalk.
Toda 300 milijonov evrov vreden posel so začeli preverjati v Bruslju in izrazili pomisleke, da bi transakcija oslabila konkurenco na domačem maloprodajnem trgu bencina in dizelskega goriva. Zato sta se Mol in OMV odločila, da skupini Shell odprodata 39 črpalk na najbolj problematičnih lokacijah, torej skoraj četrtino vseh. Daleč največji ponudnik je sicer Petrol s 318 prodajnimi enotami.
Celoten postopek, najprej pred domačim, nato pa še evropskim varuhom konkurence, je trajal skoraj dve leti.
