Edinstvena mešanica vaj, afirmacij in meditacij, ki jih v knjigi Sporazumevanje z živalmi predstavi avtorica Pea Horsley, nam omogoča vzpostavljati stike z vsemi živimi bitji.
Iz bogate vsebine smo izbrali dve vaji, za katere menimo, da sta dovolj preprosti in da ju zmoremo vsi, ki si želimo okrepiti vez s svojimi živalmi.
INTUITIVNO SPORAZUMEVANJE
Pri sporazumevanju z živalmi uporabljamo vseh pet čutov, ki jih imajo tudi živali (vid, sluh, tip, vonj in okus), ter intuicijo, naš šesti čut. Kadar prejemate podobe od živali, jih zaznavate z umom in ne z očmi. Ko vam žival nekaj sporoča, se mogoče zdi, da vam podobe kar padejo v glavo. Morda zagledate podobo njene sklede za vodo, ko vam pojasnjuje, da je žejna, ali zadnjo klop svojega avtomobila, ko vam sporoča, da bi šla rada ven na sprehod.
Z živaljo se lahko sporazumevate tudi prek podob. Če želite, da mirno leži v svoji postelji, si jo lahko morebiti predstavljate, kako mirno leži na svoji postelji. Če poskušate sporočiti svoji mački, da bi raje videli, da bi lulala v mačje stranišče, si jo lahko predstavljate, kako stopi vanj, se olajša in stopi iz njega. Če ta kratek niz podob pospremite z občutkom veselja, bo razumela, da boste zadovoljni, če bo to naredila. Včasih je treba podobe nekajkrat ponoviti, preden žival razume prošnjo. Ne pozabite niti, da ji ni treba upoštevati tega, kar ste jo prosili, in da ima lahko bolezen ali poškodbo, ki otežuje izpolnjevanje vaše prošnje.
Oseba, za katero je takšen način najlažji, je nekdo, ki se ima za vizualni tip človeka, ima dober vizualni spomin ali redno opravka s podobami – mogoče slikar, grafik ali oblikovalec.
MISELNO SPORAZUMEVANJE
Pri tem gre za sprejemanje misli živali. Verjetno jih prejemate že ves čas, vendar se jih mogoče ne zavedate. Če želite izpiliti to veščino, morate vaditi zelo pozorno poslušanje. Ta pristop zahteva ogromno zaupanja. Po navadi je najtežja oblika sprejemanja, saj ljudje le težko verjamejo, da informacije prihajajo od živali same in da si jih ne izmišljuje njihov um.
Ko boste usklajeni z energijo besed in ko boste vedeli, ali izvirajo od vas ali živali, jih boste mogoče celo znali razlikovati na podlagi glasnosti, intonacije, ritma in tona. Takšno sporazumevanje je zabavno.
Živali lahko tudi vprašate, kaj slišijo. To pride prav, če so pogrešane ali če jih nekaj plaši, pa ne veste zagotovo, kaj. Nekatere vrste imajo zelo dober sluh. Sluh konjev je v razponu in tonu podoben človeškemu, vendar slišijo zvoke z nizko in zelo visoko frekvenco v razponu od 14 do 25.000 Hz (človeški razpon znaša od 20 do 20.000 Hz). Konji poleg tega znajo obračati ušesa za 180 stopinj z desetimi različnimi mišicami (v primerjavi s tremi pri človeškem ušesu) in znajo določiti točno določeno območje, ki mu prisluhnejo, ga osamijo in zbežijo v nasprotno smer. To pomeni, da se lahko odzivajo na zelo tiho navodilo vaditelja. Nanje vam ni treba vpiti.
Pri tem načinu se je najtežje naučiti, kdaj projiciramo svoje sodbe in načrte v informacije živali ter kdaj odprto in nevtralno dovoljujemo, da nas jasno dosegajo njene misli in občutki.
Če želite spraviti svojega psa s kavča, nima smisla, da mu sporočate: »Ne hodi na kavč.« Beseda »ne« se ga ne bo dotaknila, zato bo sprejel: »Hodi na kavč.« Bolj vneto ko boste pošiljali sporočilo »ne hodi na kavč«, bolj bo verjel, da ga prosite, naj hodi na kavč.
Pri sporazumevanju z živalmi poskušajte izločiti iz besedišča izraze »ne«, »ne bo«, »ne moreš« in »ne smeš«. Prosite, kar si želite, in podzavestna slika bo temu ustrezala.
Oseba, ki prejema informacije od živali po tej poti, ima veliko opravka z besedami, na primer učitelj, pisatelj, predavatelj ali nekdo, ki mora pisati poročila, imeti predstavitve oziroma poslušati ali ustvarjati besede.
Imate žival? To sta najboljša načina, da se naučite z njo sporazumevati!
Če vadimo sporazumevanje z živalmi, se začnemo spominjati, da imamo svoje mesto v naravi kot del nje, in razvijemo spoštovanje do naravnih virov, ki nam omogočajo življenje.