Svetovni praznik dneva Zemlje na pobudo civilne družbe praznujejo po vsem svetu že več kot petdeset let. Zasnovo svetovnega dneva je leta 1969 razvil John McConnell na Unescovi konferenci v Kaliforniji. Ameriški senator Gaylord Nelson je s somišljeniki opozoril na resne težave pri ohranjanju naravnega okolja. Prvi praznik Dan Zemlje se je zgodil 22. aprila 1970 v San Franciscu. Po tem letu se je praznik razširil po vsem svetu, število sodelujočih posameznikov, držav in organizacij, ki se medsebojno povezujejo v posebno omrežje Earth day Network, pa narašča. Svetovni dan Zemlje nas zavezuje k ohranjanju narave, naravnih ravnovesij in zdravega naravnega okolja. Dan Zemlje opozarja na enkratnost in neponovljivost ranljivega planeta, ki je naš edini dom. Zemlja pripada človeku, človek pripada zemlji. Človek ni Stvarnik tkanja življenja, je samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj, so misli Chiefa Seattla.

Svetovni dan Zemlje je resen opomnik, ki bi moral človeštvo voditi k streznitvi. Sili nas razmislek, kaj lahko storimo, da bomo ohranili planet Zemlja za bodoče rodove. Spodbuja nas k ohranili biotske raznovrstnosti na tretjem kamnu od Sonca. Obstoj Zemlje je odvisen od našega odnosa do naravnega okolja in njegovega varovanja, zlasti pa do živalskega in rastlinskega sveta in človeških odnosov, ki vladajo med nami. Urejeni človeški odnosi so tista dragocena vez, ki nam bo pomagala pri preživetju. Da planetu grozi počasno uničenje, dokazujejo dosežki petih svetovnih velesil, ki se pripravljajo na poselitev drugih planetov, kjer želijo ustvariti nov življenjski prostor in bivališča za (izbrane) ljudi. Podnebne spremembe oziroma globalno segrevanje lahko vsako leto vzamejo več življenj kot jih je do sedaj zahtevala pandemija bolezni covid-19. Bill Gates zato vlade poziva k ustanovitvam centralnih agencij za čisto energijo. Potrebne so sistemske spremembe, ne zgolj zmanjšanje industrijskih in prometnih izpustov. Druga večja grožnja človeštvu po Gatesu je bioterorizem, ki bi ogrozil svet iz umetno ustvarjenega virusa. V svetu kriminalitete se je pojavila in po svoji teži izstopila okoljevarstvena kriminaliteta, ki je trdoživa in nov izziv človeštvu.

Dan Zemlje je priložnost, da javnost opozorimo na okoljske in naravovarstvene probleme v skladu s pravicami leta 1998 na Danskem podpisane Aarhuške Konvencije2 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila povzeta v naš pravni red. Ob tem ne smemo pozabiti, da nas je že mislec Cree posvaril, da bomo, ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, spoznali, da denarja ne moremo jesti. Albert Einstein pa nas je posvaril, da ko bo umrla zadnja čebela, bo človek v nekaj letih izginil z obličja Zemlje. Svetu bahavo sporočamo, da so gozdovi naše največje bogastvo, čeprav so iz znanih afer potrjeni sumi, da se s krčenjem gozdov in njihovim izkoriščanjem preko mere bogatijo zasebniki na račun matere narave. Na mnogih okolje varstvenih področjih smo lahko bridko razočarani, ker inštitucije in osebe, ki so zadolžene za varovanje naravnih bogastev in dobrin, ne opravljajo svojih nalog po načelih vesti in poštenja. Načelo 'zakonitosti' marsikdaj in marsikje pomete pod preprogo hude posege v naravno okolje, s čimer povečujemo tudi izpuste toplogrednih plinov. Skladiščenje in recikliranje odpadkov postaja vse večji problem dejanske in pravne narave. Lobiji so se globoko zajedli v vsebino naše družbe, okrnili in skrunili so vrednote, ki so jih tisočletja čuvali naši očaki. Zanje sta bila zemlja in gozd sveta. Zakaj nismo preprečili grobih posegov v naše gozdove, ki s kvalitetnim lesom bogatijo tuje podjetnike, zakaj ne preprečujemo posegov v gozdove, polja in vodovje, so vprašanja, ki terjajo odgovore. Tudi požigalništvo, ki je zločin proti naravi, še ni zamrlo. Odgovori na številna okoljska vprašanja, med njimi o škodljivem zastrupljanju okolja z nitrati, ki jih vsebuje gnojevka, niso enostavni. Glede njih je jasno le, da Laž po svetu potuje preoblečena v Resnico. Kljub temu moramo aktivno sodelovati pri reševanju našega edinega planeta, ki je prežet z okoljskimi in podnebnimi spremembami. Uporaba obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo sta ključna ukrepa za zdravo in živim bitjem prijazno bivanje na zemlji. Varčevanje z energijo je najbolj učinkovit način reševanja podnebnih sprememb, ohranjanja naravnih virov in skrbi za zdravo okolje.

Za ohranitev naravnih danosti je pomembno izhajati iz moralnih in etičnih načel, iz človeka, ki bo s svojimi dejanji in kulturo dialoga skrbel za vrednote Zemlje. Njegov pogled in skrb naj bosta usmerjena v skrb za rastline in živali, za zemljo in zrak, seveda, če bomo čuteči ljudje. Zgodovinsko je človek izhajal iz pojmovanja, da lahko z živalmi ravna kot s svojo lastnino, brez najmanjše odgovornosti za omejeno svobodo in trpljenje živali, ki so po pravnem naziranju veljale za stvari. Na živali nikakor ne smemo gledati kot na predmete njihove rabe. Čuteča živa bitja imajo svoje pravice do lastnega dostojanstva, ki jih varuje pred tem, da bi lahko bile predmet izkoriščanja ali trpinčenja. Nobena žival kot čuteče živo bitje ne sme biti izpostavljena nepotrebnemu trpljenju. Vzdrževati se moramo ravnanj, ki živalim povzročajo bolečine in trpljenje. Mučenje živali je očitno odraz motenega človekovega čutnega odnosa do živali. Pred lanskim marčevskim sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika je v našem pravnem redu veljalo, da so živali stvari (lat. res), ker niso bile priznane kot »čuteča živa bitja«. Absurdnost trenutka priča, da več svetovnih vlad, ki celo klimatske spremembe postavljajo na laž, zavrača objektivna dejstva in znanstvena dognanja, da so živali čuteča živa bitja. Marca 2020 je Državni zbor potrdil dopolnjeni predlog novele Stvarnopravnega zakonika, ki je živali opredelil kot »čuteča živa bitja«. Poslanci so junija lani živali tudi v Zakonu o zaščiti živali opredelili kot čuteča živa bitja. Novela zakona je prinesla uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko direktivo o zaščiti živali. Stvarnopravni zakonik in Zakon o zaščiti živali sta pravna akta, ki varujeta in ščitita integriteto živali, ki so čuteča živa bitja. Vsako leto je četrti oktober svetovni dan boja proti múčenju živali, ki vlade in narode opominja, da so živali čuteča živa bitja.

V okoljskih zadevah so nezaželeni ljudje, ki razmišljajo s svojo glavo o etiki in moralnem delovanju. Odgovore nam ponuja dr. Anton Trstenjak, ki je v svoji knjigi »Dobro je biti človek« pojasnil, kako naj ljudje usmerjajo v srečo, zadovoljno in plodno življenje. Za vodilne može vlade bi morala biti svetloba na poti osebnega zorenja vodilo, da drugim sodržavljanom (beri: davkoplačevalcem) ne bi povzročali krivic. Če sledimo dr. Trstenjaku, bi morala naša kultura izhajati iz medsebojnega obnašanja v prostoru. Družba brez kulture in zavesti svojih članov, je horda, ki pleni. Zaščita dobrin matere Zemlje in njenih danosti se začne pri vsakem posamezniku. Dober vodja sprejme in s svojim usmerjanjem razvija in motivira sodržavljane kot samostojne osebnosti, ki imajo razvito okoljevarstveno zavest.. Premier naj bi bil čustveno zrel človek, ki zna pomiriti strasti. S svojo miroljubnostjo bi moral znati na miren način reševati najbolj zapletene, tudi okoljske primere.

Naj prevlada misel dr. Antona Trstenjaka: »Ne v strahu in trepetu, temveč z ljubeznijo in dobroto in z velikim razumevanjem moramo vzgajati in se zavedati: dobrota je sonce, ki daje rast.« Za ohranitev življenja na Zemlji smo vsi Zemljani dolžni čutnim živim bitjem zagotoviti dostojanstvo, kar se bo zgodilo, če bomo ravnali kot razmišljujoči in čuteči ljudje. Velja, da kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor. Kdor želi druge kaznovati, naj začne pri sebi, kajti kot trdi Seneka je največja oblast nad samim seboj. Sveta resnica za rešitev našega planeta pa je, da sveta ne bodo uničili tisti, ki delajo zlo, temveč tisti, ki jih gledajo, ne da bi ukrepali.

Zemlja, tretji kamen od Sonca, je »mati vsega in nas vseh3«. Zavedati bi se morali, da jo ogrožajo vse hujše podnebne spremembe, ki jih že občutimo na vsakem koraku. Podnebje je s svojimi klimatskimi spremembami usodnega pomena za naš edini planet Zemlja. Njeno podnebje ni odvisno samo od dogodkov v  ozráčju, plinski plasti, ki obkroža planet. Vznemirjena je zaradi številnih posegov, ki brusijo njeno obličje. Naš planet je radoživa, v širnem vesolju edinstvena kapljica, ki kipi v svoji življenjski radosti. Rastline, živali, ptice, gozdovi, gore, hribi in doline, oceani, reke, potočki, jezera, livade, gozdni rob, kraške jame in druge naravne danosti, so naša biotska raznolikost, ki pa smo jo pripeljali na rob propada. Z izničenjem biotske raznovrstnosti se bo voda ne samo skalila, izginila bo v svoji čisti naravni obliki. Zastrupljen zrak bo uničil rastline in posledično druga živa bitja. Če bo onesnaževanje zastrupilo zemljo, bodo izginile rastline in za njimi živali ter končno človek, ki je s svojimi genialnimi iznajdbami, izumi in orožji za množično uničenje, pripeljal pod vprašanj tudi svoj obstoj. Biotska raznovrstnost našega planeta nudi poleg preživetja tudi lepoto duha. Ob tem me je misel ponesla k pesniku Otonu Župančiču in njegovi visoki pesmi: »Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti. Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš; — ali poljane poznam — čigave so v soncu bleščeče?«

Na tankem ledu podnebnih sprememb

Ljudje, objemimo krog svojih občutkov, z ljubeznijo in spoštovanjem sprejmimo vsa živa bitja in naravo v vsej njeni lepoti. Do tja, – do sreče, zdravega naravnega in nravnega okolja s čistim zrakom, bogatimi vodnimi viri in čisto pitno vodo, rodno zemljo ter z naravnimi lepotami – kamor želimo, ne vodi bližnjica…Ali je zaradi dramatičnih podnebnih sprememb na obzorju propad civilizacij? Misli naravoslovca Davida Attenborougha, ki je svet opozoril na okoljsko problematiko s svojo serijo dokumentarnih filmov Sinji planet, so zaskrbljujoče. Podnebne spremembe so »največja grožnja človeštvu v tisočih letih«. Gorje človeštvu so več kot resne, zlasti, če zaradi podnebnih sprememb ne bo resnih ukrepov, saj se čas izteka. Ledeniki se zaradi vse toplejšega zraka kot posledice človeške nemarnosti hitro topijo, mnoga mesta in kraji bodo posledično končali pod vodo, izginila bodo številna področja ter rastlinske in živalske vrste, če se bo nadaljevalo topljenje ledu tako na Arktiki kot na Antarktiki. V zadnjih letih nam vsem grozi, da bo obdobje, ki je pred nami, med najtoplejšimi leti v zgodovini4. Strokovnjaki napovedujejo, da bi se temperatura do leta 2100 lahko dvignila za dodatnih od tri do pet stopinj Celzija. Če ne bomo ukrepali, je na obzorju skorajšen propad in izumrtje velikega dela naravnega sveta, človeštvu pa poleg naravnih katastrof grozijo tudi vojne, saj človeštvo bistveno več denarja namenja za oboroževanje kot za reševanje podnebnih sprememb. Človek, ki naj bi bil najvišje razvito bitje, razvija orožja za množično uničevanje, ljudi in narave. Zemlji resno grozijo podnebne spremembe. Na eni strani sveta naravo uničujejo ognjeniki, potresi in poplave, na drugi strani pa človeštvu grozijo pozebe in suše. Mikroplastika je prodrla v mnoga živa bitja, vse bolj je ogroženo zdravje ljudi zaradi strupenih snovi v zemlji in zraku. Njive, travniki, vinogradi in gozdovi so vse bolj onesnaženi s kemikalijami in z nečistim zrakom. Zemlja trepeta v svojem trpljenju, njene zemljine in viri so vse bolj izčrpani. Vse manj je kmetijskih površin za pridelovanje zdrave hrane, umetno izpodriva naravno. Ob tem pa število svetovnega prebivalstva nenehno narašča. Človeški pohlep, ki ne pozna meja, vse bolj deli ljudi na bogate, ki jih je peščica, in revne. Ker so ogroženi naravni viri, primanjkuje vode. Naslednji konflikt človeštva bo vojna za vodo in vodne vire. Osemdeset odstotkov proizvodnje elektrike pridobimo s premogom, ki je po prepričanju znanstvenikov odgovoren za skoraj polovico svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K temu žal prepeva tudi naša država z neposrečenimi in okolju škodljivimi projekti. Krčenje gozdov, Slovenija pri tem ni izjema, uničuje pljuča planeta. Umazane tehnologije se selijo in bohotijo v nerazvitih območjih, kjer ni zagotovljeno varstvo naravnega okolja. Oceani in morja, reke, potoki in jezera so izropani, umazani in onesnaženi, polni so plastike in fekalij…projekcija planeta Zemlja pa se še slabša...psi lajajo karavana gre dalje...žal do bridkega konca! Zavedati bi se morali, da smo zadnja generacija, ki lahko spremeni potek podnebnih sprememb.

Kljub pereči problematiki pa upanje umira zadnje. Uporaba obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo sta ključna ukrepa za zdravo in živim bitjem prijazno bivanje na Zemlji. Varčevanje z energijo je najbolj učinkovit način reševanja podnebnih sprememb, ohranjanja naravnih virov in skrbi za zdravo okolje. Podnebna konferenca COP24, ki so jo 3. decembra 2018 odprli voditelji držav in vlad pogodbenic Okvirne konference ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), na kateri se je dvesto držav pogajalo o pravilih za izvajanje pariškega sporazuma iz leta 2015. Predsednik republike Borut Pahor je na konferenci poudaril, da uveljavitev pariškega sporazuma vodi v svet, v katerem bosta prevladovala solidarnost in podnebna pravičnost, kar je podlaga za uskladitev razlik glede knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma.

V osrčju usklajevanj se postavlja vprašanje zaupanja, ki je osnova za sprejemanje kompromisov. Za rešitev podnebnih sprememb se zavzema tudi Sveti sedež. Tajnik Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju msgr. Bruno-Marie Duffé je v zvezi s podnebnimi spremembami orisal poziv Svetega sedeža k »ambicijam, ukrepanju in resnični solidarnosti«. Osvetlil je zavedanje, da je papeževa okoljska okrožnica »Hvaljen, moj Gospod« spodbuda narodom, naj pozorno prisluhnejo kriku zemlje Medvladni odbor Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) pa je opozoril, da imamo za rešitev sveta na voljo samo dvanajst let. Vzpodbudno je tudi, da je Greenpeace pozval države, da naj okrepijo svoje ukrepe in dokažejo, da so prisluhnile zahtevam ljudi. Vlada Republike Slovenije bo po napovedih predsednika republike pripravila dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, ki naj bi jo sprejel državni zbor.

Za strpno in okolju prijazno sobivanje lahko države storijo marsikaj koristnega. Po 41. členu Listine evropske unije o temeljnih pravicah5 (2010/C 83/02), ki so ga sprejeli Evropski parlament, Svet in evropska komisija, ima tudi vsakdo pravico do dobrega upravljanja javnih zadev, kar pomeni, da mora imeti vpliv tudi na gospodarjenje z divjadjo in upravljanje lovišč. Nihče nima pravice, da bi slovenskim lovkam in lovcem odrekel njihove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavlja država z ustavo in z zakoni.

Ne pozabimo švedske najstnice Grete Thunberg, ki je s svojim nastopom na podnebni konferenci v Katowicah in drugod po svetu navdušila svetovne množice, zlasti mladih, da so s svojimi protesti pričeli z opozarjanjem na podnebne spremembe in na varčevanje z energijo z uporabo obnovljivih virov energije.