Organ, ki nikoli ne počiva: kaj vaše srce naredi v samo enem dnevu
V enem dnevu srce utripne približno 100.000-krat in prečrpa več tisoč litrov krvi. Za vsakim utripom pa stoji natančno usklajen električni in mehanski sistem.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko spite, delate, jeste ali telovadite, srce neprestano prilagaja svoje delo potrebam telesa. V enem dnevu v povprečju naredi okoli 100.000 utripov, pri vsakem pa v krvni obtok potisne novo količino krvi.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije navaja, da zdravo srce dnevno prečrpa več kot 7.200 litrov krvi. Med telesnim naporom se lahko količina krvi, ki jo mora prečrpati, močno poveča. Toda srčni utrip ni samo preprosto stiskanje mišice. Da kri ob pravem trenutku steče v pravo smer, morajo biti natančno usklajeni električni impulzi, štiri srčne votline in štiri zaklopke.
Srce je pravzaprav dvojna črpalka
Srce je mišičen organ približno velikosti stisnjene pesti. Razdeljeno je na desno in levo polovico, vsaka pa ima zgornjo preddvorno in spodnjo prekatno votlino. Desna stran sprejme kri, ki je iz telesa prinesla manj kisika, in jo pošlje proti pljučem. Tam se kri ponovno obogati s kisikom.
Nato se vrne na levo stran srca, kjer jo močan levi prekat potisne v aorto in naprej po telesu. Zato srce v resnici poganja dva med seboj povezana krvna obtoka: pljučnega in sistemskega.
Kaj pravzaprav slišimo ko bije srce?
Pri vsakem utripu se izmenjujeta dve glavni fazi. Med diastolo se srčna mišica sprosti in prekati se polnijo s krvjo. Sledi sistola, ko se mišica skrči in kri potisne iz prekatov proti pljučem in preostalemu telesu.
Značilna srčna tona, ki ju zdravnik posluša s stetoskopom, nastaneta predvsem ob zapiranju srčnih zaklopk.
Srce ima štiri: trikuspidalno, pljučno, mitralno in aortno. Delujejo kot enosmerna vrata in preprečujejo, da bi se kri po vsakem utripu vračala v napačno smer. To pomeni tudi, da trditev, da srce "nikoli ne počiva", ni povsem dobesedna. Med posameznimi utripi se srčna mišica v diastoli sprosti, nato se cikel začne znova.
Srce ima svoj naravni spodbujevalnik
Morda še bolj presenetljivo je, da srcu za vsak posamezen utrip ni treba čakati na ukaz možganov. Ima namreč lasten električni prevodni sistem. Električni impulz običajno nastane v sinusnem oziroma sinoatrijskem vozlu, ki leži v desnem preddvoru in deluje kot naravni srčni spodbujevalnik. Signal se nato razširi skozi preddvora, zaradi česar se skrčita. Potem doseže atrioventrikularni vozel, kjer se za trenutek upočasni.
Ta kratka zakasnitev omogoči, da se prekati dovolj napolnijo s krvjo, preden dobijo ukaz za krčenje. Signal nato po posebnih prevodnih poteh potuje skozi prekate in sproži njihovo usklajeno kontrakcijo. Prav električni sistem zagotavlja, da se posamezni deli srca ne krčijo naključno, temveč v pravem zaporedju.
Zakaj srce med tekom začne razbijati?
Srce mora svojo hitrost ves čas prilagajati potrebam telesa. Ko počivamo, mišice potrebujejo manj kisika. Med tekom ali drugo telesno dejavnostjo pa se potrebe po kisiku in hranilih povečajo, zato srce pospeši utrip in v minuti prečrpa več krvi.
Pri odraslem človeku se kot običajen srčni utrip v mirovanju pogosto navaja približno 60 do 100 utripov na minuto, vendar je lahko pri dobro treniranih ljudeh tudi nižji. Tudi med spanjem se lahko utrip spusti pod 60 na minuto, ne da bi to nujno pomenilo bolezen. Na hitrost utripa vplivajo tudi stres, čustva, telesna temperatura, zdravila in številni drugi dejavniki.
Kaj pa, če električni sistem izgubi ritem?
Če električni impulzi nastajajo na napačnem mestu, prehitro, prepočasi ali se po srcu ne širijo pravilno, lahko nastane motnja srčnega ritma oziroma aritmija.
Takrat lahko človek občuti: razbijanje ali preskakovanje srca, vrtoglavico, šibkost ali težko sapo, nekatere aritmije pa ne povzročajo nobenih zaznavnih simptomov.
Električno aktivnost srca lahko zdravniki ocenijo z elektrokardiogramom oziroma EKG, ki beleži hitrost, ritem in širjenje električnih signalov skozi srce.
100.000 ponovitev in to vsak dan
Srce se nam večino časa sploh ne oglaša. Ravno zato lahko hitro pozabimo, koliko dela opravlja v ozadju. Slovensko Društvo za zdravje srca in ožilja ocenjuje, da vsak srčni utrip v krvni obtok pošlje približno 60 do 100 mililitrov krvi, v enem dnevu pa srce prečrpa količino, primerljivo z več tisoč litrskim bazenom. In vse to temelji na ponavljanju istega izjemno natančnega zaporedja: električni impulz, polnjenje srca, krčenje, odpiranje in zapiranje zaklopk ter nov utrip. Približno stotisočkrat na dan.
