Prehrana med dojenjem: Kaj je mit in kaj resnica?
Doječe mamice so pogosto zasute z "nasveti" o prehrani. Ne jejte tega, pazite na to. Kateri so utemeljeni in katerih se ni treba držati, smo povprašali strokovnjakinje.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Doječa mamica v prvih tednih po porodu pogosto sliši toliko nasvetov o prehrani, da ne ve, kako se sploh še sme prehranjevati. »Ne jej surove zelenjave.« »Izogibaj se stročnicam.« »Čebula bo otroka napenjala.« A odgovor strokovnjakinj je presenetljivo enostaven.
Uravnoteženo in polnovredno
Doječa mamica, kot poudarjajo strokovnjakinje na tem področju, ne potrebuje posebnega jedilnika. Potrebuje pestro, svežo, polnovredno hrano in dovolj vode. To je vse. Ob mizi naj si vzame čas zase, ob sebi pa naj ima vedno kozarec vode.
»Vse doječe matere potrebujejo pestro in uravnoteženo prehrano in dovolj tekočine, da se dobro počutijo. Ne potrebujejo nobene posebne prehrane in diete, razen če je takšno naročilo zdravnika,« pojasnjuje Marta Borštnar, Mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) iz UKC Ljubljana.
Edina izjema so primeri, ko zdravnik svetuje drugače. Če mamica opazi, da ima otrok reakcijo na določeno hrano, se je smiselno posvetovati z zdravnikom, a to je le individualno, ne splošno pravilo.
Podobno, je na vprašanje odgovorila tudi svetovalka za dojenje pri La Leche League International Mateja Gerlič: »Če ni nobenih indikacij, mati ne rabi posebej prilagajati prehrane po porodu in se lahko prehranjuje enako kot prej.« Zelo pomemben je zadosten vnos tekočine, predvsem vode, poudarja. »Doječa mati naj ima ob sebi vedno vodo.«
Mit o kolikih
Eden najpogostejših strahov je, da bo določena hrana povzročala kolike. Toda nobena kontrolirana znanstvena študija ne potrjuje, da bi točno določena vrsta hrane povzročala kolike pri vseh zdravih, donošenih in dojenih otrocih.
Mojca Vozel, avtorica knjige »Želim dojiti«, temu dodaja pogled: »Največji mit je, da mati ne sme jesti surove hrane, češ da napenja otroka. Če bi to bilo res, bi v pradavnini novorojenčki kar naprej kričali in ogrožali celotno skupnost. To bi pomenilo evolucijsko napako in grožnjo za preživetje vrste.«
Prehranski tabuji so kulturni, ne biološki
Vozel tudi pojasnjuje, da v vsaki kulturi sveta obstajajo zelo različne prakse prehrane za matere po porodu. »Kar ena kultura vidi kot nujno, neka druga kultura vidi kot neprimerno in prepovedano,« pravi. Strogi seznami prepovedane hrane torej nimajo biološke osnove, so le plod kulturnih norm, ki se od okolja do okolja razlikujejo.
To pa ne pomeni, da je vseeno, kaj jemo. Pomeni le, da seznam prepovedanih živil ni univerzalen in da se ga ni treba bati. Kaj pa hitra in procesirana hrana?
Smo v prehranski dobi, kakršne še ni bilo
»Danes je na voljo ogromno industrijsko procesiranih živil in jedi, ki niso več podobne osnovnim živilom, kakršna so jedle matere v preteklosti. Hitra hrana, ultra-procesirana hrana — to ni primerno za obnovo telesa po porodu in spodbujanje tvorbe mleka,« opozarja Vozel.
»Lahko razdraži novorojenčka, ker vsebuje razne aditive, procesirane sladkorje in druge stimulanse.«
Posledice nezdrave prehrane se pokažejo tudi na telesu mamice. »Zaradi rednega uživanja industrijskih pijač, hitre hrane in predpakiranih jedi lahko mati fizično oslabi in začne zbolevati ali pa se ji poslabša stanje zob in kosti. Napori prvih mesecev zahtevajo dobro skrb tudi zase, ne le za dojenčka,« še poudarja Vozel.
Kaj torej jesti?
»Vsaka doma pripravljena, sveža, polnovredna hrana podpira dojenje in okrevanje po porodu,« priporoča Vozel. V naših krajih so materam nekoč kuhali krepčilne juhe — kokošjo ali ribjo — sicer pa je dobro izbirati svežo, sezonsko hrano.
Gerlič pri tem dodaja, da se doječa mati v idealnih pogojih sploh ne bi smela ukvarjati s kuhanjem in pospravljanjem. To je čas, ko potrebuje podporo partnerja, družine, bližnjih. »V Sloveniji imamo možnost očetovskega dopusta, ki omogoča, da očetje podprejo nove matere doma,« še dodaja Gerlič. Skrb za prehrano je skrb zase in doječa mamica si to več kot zasluži.
