Arhiv NTRC

Že kot deklica je odkrivala, da narava ni le čudovit prostor za gibanje na svežem zraku, ampak da tam raste marsikatera rastlina, ki nam koristi. »Takrat še nisem vedela, v kaj se podajam,« je povedala. Kasneje je začela vedno bolj razmišljati o tem, da imata pestrost in barvitost, ki nas obkrožata, najverjetneje še kateri drug namen kot to, da se na njiju spočije človekovo oko. Pomemben navdih je dobila ob opazovanju čajnih shrankov svoje tašče. Ta je nabirala nekaj osnovnih rastlin, Karmen pa je zagrizla tudi v odkrivanje vsega ostalega, kar raste naokrog. Na začetku svoje poti je veliko znanja pridobila na nabiralniških delavnicah z Dariem Cortesejem, ki velja za enega največjih poznavalcev divjega užitnega sveta pri nas. Takšen svet nas obkroži, ko stopimo čez domači prag. Ljudje večinoma poznamo koprive, marjetice, trpotec, vijolice, šipek, kar je le kaplja v morje. Več kot polovica od 3.500 rastlinskih vrst v naravi je namreč užitnih, je pojasnila sogovornica, ki je danes že povsem domača pri pripravi različnih samooskrbnih shrankov. »Želim prikazati, da se da s pomočjo divje narave preživeti. Človek seveda že več tisočletij obvlada kmetovanje, zato lahko divje rastline uspešno kombinira z gojenimi ekološkimi rastlinami. Slednje so super, vendar so v povprečju hranilno manj bogate. Izsledki Daria Corteseja pravijo, da naj bi divje rastline v povprečju vsebovale približno tri- do štirikrat več mineralov in vitaminov kot gojene ekološke rastline. Če oboje združimo, dobimo fino krepčilo za življenje.«

Za nekatere bogastvo, za druge zel

Čeprav se narava počasi umirja, lahko v njej trenutno najdemo pravo bogastvo – od plodovk do korenin, ki so pripravne za jesenski čas, je dejala sogovornica. »Okrog nas je trenutno še veliko živega. Še vedno lahko najdemo pravi kostanj, šipek, glog, črni trn, jerebiko, mokovec, rakitovec, robide in kakšno drnuljo. Lahko naberemo brinje, med bolj znanimi je regratova korenina, nekateri poznajo tudi potrošnikovo korenino oz. cikorijo, izkopavati je možno krepčilne čemaževe čebulice, katerih okus je podoben česnu, in še in še.« Če znamo vso rastlinstvo združiti z bogatim kraljestvom gliv, nastanejo prave simfonije okusov, je ponazorila.

A kaj, ko se ljudje v naravo pogosto odpravimo brez znanja, kaj vse užitnega bi lahko nabrali. Prav zato se Karmen Gajšek še bolj s srcem posveča raziskovanju in osveščanju. »Mimo krasot hodimo z zaprtimi očmi, po drugi strani upamo, da bi nam pri ohranjanju zdravja in krepitvi imunskega sistema pomagala eksotična (super) živila. To ni potrebno in je hkrati nesmiselno. Človek je s svojim genomom najbolj prilagojen na naravno okolje, kjer živi. Zmerno podnebje, v katerem smo, nam z razlogom daje rastline, ki so okoli nas. Prav te so prehransko in zdravilsko močne ali uporabne še kako drugače.« Izpostavila je koprivo, ki je ena prehransko najmočnejših rastlin severne poloble. A o njej govori zelo malo literature. Morda prav zato, je poudarila, ker raste v naši bližini in je je povsod polno. Čeprav je zelo dragocena, jo marsikdo vidi kot zel.

Preberite še ...

Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Foto: Mojca Valenčak, Amadeja Knez in osebni arhiv

Preberite več v Novem tedniku