profimedia

Tako kot za vse druge stvari tudi za meso velja, da ni vsak kos enake kakovosti in ne vsebuje enake količine koristnih snovi. Kakovost je odvisna od načina reje (prosta reja je najboljša!), vrste živali, teže, starosti, spola, prehrane, od ravnanja z živalmi pred zakolom in ravnanja z mesom po zakolu, ko v mišičnini potekajo biokemijski procesi – zorenje (glikolitične in proteolitične spremembe) – in se tako spremeni v meso. Bistveno pa je, da je meso pusto, s čim manj vidnih maščob.

Profimedia

VIR AMINOKISLIN

Meso je sestavni del uravnotežene prehrane, saj je bogat vir kakovostnih beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine mesa so sestavljene iz bistvenih ali esencialnih aminokislin, ki jih mora človek zaužiti s hrano.

Izogibajte se predelanemu

Prednost dajte vedno čistemu mesu, ne mletemu, raznim pripravkom iz mletega mesa. Klobase in salame naj bodo le občasno na krožniku.

KAKŠNA NAJ BO KOLIČINA

Primerna velikost porcije je 120 gramov mesa dobre kakovosti, namesto 300 gramov, kar je za povprečnega posameznika prevelika porcija. Ni treba, da je meso vsak dan na jedilniku. Povsem dovolj je, če ga uživamo dvakrat do največ trikrat na teden. Poleg tega, da izbirate kakovostne kose, je pomembno, da ne izbirate vedno istih vrst mesa. To naj bo čim bolj raznovrstno. Čeprav je zmerno uživanje kakovostnega mesa dobro za telo, pa naj ne bo edini vir beljakovin in glavna sestavina na krožniku. Priporočljivo je, da mesnih jedi ne uživamo vsak dan in da v jedilnik vključimo ribe in stročnice. Nič ne bo narobe, če telo malce prečistite in si privoščite tudi kak brezmesni teden. V tem času uživajte le zelenjavo, ki jo kombinirate na različne načine. Odlični so tudi sojini polpeti, ki pri hranilnih lastnostih dosegajo podobne vrednosti kot meso.

Profimedia