Škodljivo deluje na vse ljudi, njegovi učinki pa še bolj vplivajo na otroke, starejše, osebe z astmo in kroničnimi pljučnimi boleznimi, na ljudi s srčnimi obolenji, na osebe, ki so fizično aktivne na prostem in na bolj občutljive zdrave posameznike.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je za mesece od maja do septembra, ko so koncentracije ozona povišane, pripravil nekatera splošna priporočila, ki naj bi jih upoštevali. Ta so: prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva; popoldne se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje; izogibamo se fizičnim aktivnostim na prostem. Med dnevom so koncentracije ozona najvišje med 12. in 16. uro, ob Obali in na Primorskem pa med 12. in 18. uro.

Andrej Petelinšek

Ker ozon vdihujemo z zrakom, so dihala tudi organi, ki jih ozon najbolj prizadene. Osrednje dogajanje poškodb dihal je vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe dihal. Ozon v dihalih povzroči zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal, povzroči pa lahko tudi poslabšanje astme. Kot kažejo novejše raziskave, pa se škodljivi učinki ozona kažejo tudi na delovanju srca in razvoju ateroskleroze. Sicer pa so škodljivi učinki ozona odvisni od časa izpostavljenosti, koncentracije v zraku in od fizične aktivnosti.

Andrej Petelinsek