I. Vidmar

Strokovni svet za splošno izobraževanje se je danes seznanil s poročilom o spremljanju in pomoči OŠ Bršljin pri oblikovanju modela vzgoje in izobraževanja, ki vključuje romske učence. Šoli in zavodu za šolstvo so izrekli pohvale za opravljeno delo. Po besedah Natalije Komljanc z zavoda za šolstvo so se namreč na šoli po treh letih pokazali uspehi.

Osnovna šola Bršljin je na pobudo staršev in sklepa ministrstva za šolstvo in šport po konfliktu med učiteljem in Romi na šoli v začetku leta 2005 oblikovala inovacijski projekt za učinkovito poučevanje in dvig učne uspešnosti romskih otrok.

Evalvacija po izvedenem projektu, ki se je zaključil ob koncu šolskega leta 2007/08, je pokazala, da so romski otroci uspešnejši, da se je šolska klima izboljšala, učenci iz nekaterih romskih družin pa šolo obiskujejo redno, je pojasnila strokovna direktorica zavoda za šolstvo Natalija Komljanc. Kot je dejala, se je v projektu, kjer so učence pri pouku tudi direfencirali, pokazalo, "da je ob večji skrbi in prilagodljivosti učenčevim potrebam tudi uspeh teh učencev večji".

Predsednica komisije za osnovno šolo pri strokovnem svetu za splošno izobraževanje Angelca Likovič je ob tem opozorila, da je največji problem, ker starši romskih otrok ne pošiljajo v šolo. "Premiki v glavah romskih staršev so izredno težki in dolgoročni", zato bi morali tukaj "malo bolj ostro nastopiti, ker se Romi pri nas čutijo kot privilegirani", meni Likovičeva. Kot predlaga, bi morali staršem, v primeru, da otrok ne pošiljajo v šolo, odvzeti finančni dodatek za otroke.

I. Vidmar

Kot je glede tega dejala ravnateljica OŠ Bršljin Martina Picek, natančno beležijo vsako opravičeno in neopravičeno uro. Po njenih besedah "inšpekcijska služba do nedavnega ni reagirala tako, kot bi si želeli".

Ob tem je dodala, da pa so se v tem šolskem letu stvari spremenile, saj na šolo prihajajo mnogi starši, ki jih je inšpekcija kaznovala, zaradi česar "so vendarle začutili neko tršo roko". "Ko se bo med Romi razvila zavest, da sta izobrazba in šola pomembni, takrat bosta tudi obisk in delo boljša", meni Pickova.

Med razlogi, da učenci ne obiskujejo pouka, ki jih je veliko in se razlikujejo od učenca do učenca, so med drugim tudi zbiranje železa, mlada starševstva in to, da so se morali otroci odseliti drugam, je predstavila šolska pedagoginja v Bršljinu Metka Uršič.

Kot je opozoril član strokovnega sveta Stane Granda, je bil ta problem politično sprožen in tudi politično zlorabljen. Šola ima po njegovem mnenju prevelika pričakovanja in glede na to, da je šlo za tako slabe razmere, je šola dosegla velik uspeh.

Strokovni svet za splošno izobraževanje na seji ni sprejel pravilnikov o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih. Komisija za osnovno šolo in komisija za splošnoizobraževalne srednje šole sta namreč opozorili, da bi moralo ministrstvo za šolstvo in šport najprej pripraviti analizo potreb po kadrih v osnovnih šolah ter svoj predlog bolj podrobno in strokovno utemeljiti.

Člani sveta so danes sprejeli predlog, da se izbirna predmeta robotika v tehniki in elektrotehnika, ki sta se do sedaj izvajala samo v 8. oz. samo v 9. razredu, izvajata v 8. in 9. razredu osnovne šole. Na seji pa so se seznanili tudi z letnim poročilom o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika na 28 osnovnih šolah.

Kot je predstavila Fani Nolimal z zavoda za šolstvo, so tako zmanjšali število predmetov, ki jih učenci poslušajo tedensko, in s tem tudi obremenitve učencev, uspeh pa se ni poslabšal. Likovičeva je ob tem opozorila, da poročilo ni pokazalo sprememb v kvaliteti znanja in da je srž problema v tem, da "nov kader, ki prihaja s fakultet na šolo, ni usposobljen sodobno poučevati".

Strokovni svet je sprejel sklep, v katerem predlaga, naj se v izvajanje fleksibilnega predmetnika čim prej vključijo tudi druge šole. Na predlog člana sveta Jožeta Duhovnika pa so ob tem sprejeli tudi pobudo, naj se zavod za šolstvo poveže z državno izpitno komisijo in skupaj pripravita evalvacijo fleksibilnega predmetnika.