A. K.

##IMAGE-3305769##

Izgnanci po več kot 18 letih borbe za svoje pravice zahtevajo, da se jim naposled le povrne gmotna škoda, ki so jo zaradi izgona utrpeli v 2. svetovni vojni. Na današnjem občnem zboru krškega odbora Društva izgnancev je tako predsednica društva Ivica Žnidaršič vlado še enkrat pozvala naj čim prej sprejme Zakon o povračilu vojne škode,od katerega približno 15.000 še živečih izgnancev pričakuje izplačilo približno 2,4 milijarde evrov.

"Za poravnavo vojne škode si prizadevamo že od nastanka našega društva, ker smo bili največji oškodovanci, saj niso bili izgnani le posamezniki, ampak celotne družine. Takoj po izvolitvi novega parlamenta smo vodjem poslanskih skupin poslali obvestilo, da se odškodninam ne bomo odpovedali, ker za nas recesija traja že 63 let," je bila na občnem zboru odločna Žnidaršičeva.

Kje bo država vzela toliko denarja, še posebej v času gospodarske krize, seveda še ni jasno. Problema se zavedajo tudi izgnanci, ki pa rešitev vidijo v spravnem sporazumu z Nemčijo, saj naj bi ta doslej Sloveniji za razliko od nekaterih vzhodnoevropskih držav, doslej plačala le 2 odstotka celotne vojne odškodnine.

"Vseskozi opozarjamo zunanje ministrstvo za dosego vsaj dela vojne odškodnine od Nemčije. Če pa tega država ne bo storila, bo pač morala sama najti rešitve za povračilo gmotne škode. Mi smo namreč edine žrtve, ki smo bile spregledane, saj se je vračalo tako cerkvi kot tistim v denacionalizaciji," meni predsednica slovenskega Društva izgnancev.

Izgnanci se bodo tudi zaradi po njihovem mnenju prepočasnega reševanja vojnih odškodnin 6. junija zbrali na velikem kongresu v Ljubljani, na katerem pričakujejo približno 6.000 udeležencev. Do začetka kongresa pa od vlade pričakujejo odgovor, kdaj namerava sprejeti ustrezno zakonodajo, saj po besedah Žnidaršičeve dolgo več ne morejo čakati. Povprečna starost izgnancev je namreč že 76 let, od 63.000 izgnanih ljudi, med katerimi je bila večina Posavcev, pa jih danes živi le še 15. 000.