
Oglasi v zdravstvenih domovih zakoniti in etično (ne)sporni?
Zagotovo ste kdaj sedeli v čakalnici zdravstvenega doma (med epidemijo ali pred njo) in prebirali letake ali si med čakanjem krajšali čas z gledanjem preventivnih ali plačljivih oglasov na zaslonih v čakalnicah. Se vam je kateri oglas kdaj zdel sporen? Ali sploh niste pomislili na to in ste ponujeni izdelek celo naročili? Slovenska zakonodaja tega področja ne ureja povsem natančno.

To odpira možnosti za zaslužke – ki niso veliki in po trenutnih predpisih niti niso nezakoniti – zdravstvenih domov in posrednikov, ki oglasne prostore v zdravstvenih domovih zakupijo za oglaševanje, ki ga prodajo tretjim osebam. A se to marsikomu zdi nekoliko sporno. Zakonodaja le nalaga, da tovrstno oglaševanje ne sme biti zavajajoče in da ne izkorišča stanja potrošnikov, saj so v zdravstvenih domovih ti bolj ranljivi zaradi svojega zdravstvenega stanja. Bi kdo, ki ima določeno zdravstveno težavo, hitreje kupil izdelek, ki ga v takšnih oglasih zasledi, ko čaka na pregled zaradi težave, ki jo izdelek odpravi? Ali ne?
V osrednji temi v Novem tedniku še več podrobnosti o tem, koliko so posamezni zdravstveni domovi na Celjskem zaslužili z oddajo oglasnih prostorov in s katerim podjetjem imajo sklenjene pogodbe. V časopisu tudi o tem, kaj pomeni, da je oglas zavajajoč.
»Kolikor nam je znano, ni predpisa, ki bi natančno urejal ali dovoljeval oziroma prepovedoval oglaševanje v zdravstvenih zavodih. Tako kot velja za oglaševanje v šolah, je odločitev o oglaševanju in o tem, kdo lahko oglašuje, najverjetneje v prvi vrsti prepuščena vodstvu posameznega zavoda. Torej pri tem velja avtonomija,« pravi Ana Predovič, vodja projektov pri Slovenski oglaševalski zbornici.
Slovenska oglaševalska zbornica je tudi slovenska samoregulativna organizacija oglaševanja in tržnega komuniciranja. »Vedno poudarjamo, da kot stanovska organizacija zagovarjamo pravico do svobodnega komercialnega govora, vendar pod pogojem, da dosledno spoštuje pravila – tako samoreguativna, ki so zapisana v Slovenskem oglaševalskem kodeksu, kot vsa relevantna določila veljavnih predpisov (še zlasti na področju varstva potrošnikov, medijev ter posameznih produktnih skupin),« dodaja Predovičeva. Ob tem poudarja, da je treba pri načrtovanju oglaševanja v zdravstvenih zavodih še posebej skrbno zasnovati oglase ali druge oblike tržnega komuniciranja ter dosledno slediti določilom tako oglaševalskega kodeksa kot veljavnih predpisov.
»Treba je upoštevati, da gre za nagovor potrošnikov oziroma uporabnikov, ki so – vsaj glavnina – zaradi zdravstvenega stanja še posebej dovzetni za trditve in obljube, ki se nanašajo na pozitivne učinke na zdravje. Zavajajoče oglaševanje je sicer prepovedano vedno in povsod, predpisi o oglaševanju zdravil, medicinskih pripomočkov ter tudi živil, kamor se uvrščajo tudi prehranski dodatki, pa postavljajo še celo vrsto drugih (strogih) omejitev,« je jasna sogovornica. (SIMONA ŠOLINIČ)
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.
Preberite več v Novem tedniku
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
9 °C
Oblačno
sobota, 15. 3
Deževno
nedelja, 16. 3
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
7-dnevni obeti