##IMAGE-3545204##

Po nekaterih podatkih v Sloveniji na leto beležimo okoli 1.500 nenadnih srčnih zastojev in ob tem je edina rešitev zgodnja defibrilacija. Življenje lahko reši hitra uporaba javno dostopnega avtomatskega defibrilatorja (AED), a vprašanje je, ali ljudje v takšni stiski vedo, kje se nahaja, in ali ga znajo uporabiti.

Ob srčnem zastoju je najpomembneje, da so v bližini ljudje, ki znajo oživljati in da je defibrilator pri roki, saj je po nekaj minutah lahko že prepozno. »Če AED uporabimo v prvih štirih minutah po srčnem zastoju, je verjetnost za preživetje celo do 70 odstotkov, človek ima ob tem tudi velike možnosti, da bo zapustil bolnišnico po nekaj tednih brez zdravstvenih težav. Po desetih minutah so možnosti za preživetje minimalne, in tudi če človek preživi, obstaja velika verjetnost, da bo imel trajne možganske okvare. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje, saj je prihod ekipe nujne medicinske pomoči najpogosteje prepozen,« poudarja Zdenko Šalda, specialist medicine dela, prometa in športa, ki je zaposlen v Zdravstvenem domu Trebnje ter je eden od pobudnikov Iniciative za AED, ki si prizadeva za načrtno vzpostavitev omrežja aparatov AED ter ustreznega izobraževanja ljudi za pomoč ob zastoju srca.

Pred približno letom in pol se je zgrudil učenec v Osnovni šoli Vavta vas. Z zunanjo masažo srca sta mu do prihoda reševalcev pomagala dva učitelja, ki sta mu s tem rešila življenje. Na šoli do takrat niso imeli defibrilatorja, a ta nesrečen dogodek je bil po besedah ravnateljice Sabine Erjavec povod, da so skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto in krajevno organizacijo RK Straža izpeljali dobrodelno akcijo. Z vsemi aktivnostmi so zbrali dovolj denarja za nakup defibrilatorja, lutke, na kateri se lahko učenci učijo osnov oživljanja, in ostalih pripomočkov prve pomoči. Na šoli imajo uspešen podmladek krožkarjev RK, ki skupaj z mentorjem znanje o postopkih oživljanja prenašajo na vse učence.

Podatkov o tem, koliko je javno dostopnih AED po državi in koliko življenj so z njim rešili, ni. Njihovo nameščanje in izobraževanje ljudi o uporabi sta prepuščena nekaterim posameznikom in zainteresiranim skupinam, čeprav so mnogi prepričani, da bi za to morala skrbeti država. Nabavljajo jih z različnimi akcijami in donacijami. Kjer so bolj zagnani, jih imajo več, drugje jih pač nimajo, zato o kakšnem sistemu težko govorimo. »Avtomatski defibrilatorji morajo biti stalno javno dostopni in sistemsko postavljeni v mrežo, kar omogoča, da pridemo do njih res v prvih odločilnih minutah. Če so ponoči in čez vikende zaklenjeni, so seveda takrat neuporabni. Zdravstveni dom Trebnje je poskrbel za njihovo sistemsko postavitev na območju, ki zajema občine Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno,« pravi Šalda in dodaja, da je v mreži že 45 stalno javno dostopnih AED. »S povprečjem enega AED na 453 prebivalcev smo v slovenskem in evropskem vrhu.«

SEZNANJAJO ŽE UČENCE

A naprave so neuporabne, četudi so v bližini, če jih ljudje ne upajo uporabiti. Iniciativa za AED, ki je združila enako misleče po Sloveniji in si prizadeva za razvoj zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije, je na ministrstvo za šolstvo naslovila pobudo, naj se devetošolci s postopki oživljanja z uporabo AED seznanijo v okviru rednega šolskega programa pouka biologije in športne vzgoje, in sicer dve šolski uri na leto. A želenega odziva ni bilo. Da je to izvedljivo, dokazujejo v trebanjski osnovni šoli, kjer so lani ob evropskem dnevu oživljanja prejeli opremo za učenje oživljanja, ki jo uporabljajo tudi sosednje šole. Kot pravi ravnatelj Osnovne šole Trebnje Rado Kostrevc, se učenci v sedmem in devetem razredu seznanijo z uporabo defibrilatorja. »Ne pričakujemo, da bodo postali eksperti pri oživljanju, ampak da se naprave ne ustrašijo ter se zavedo, kako pomembno je pomagati nekomu v stiski.«

Tečaje oživljanja prek projekta Milijon srčnih točk brezplačno izvaja tudi Zdravstveni dom Trebnje. »S projektom smo šli še dlje in prvi v Sloveniji organizirali prve posredovalce, kot to določa Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Prvi posredovalci so prostovoljci, ki jih posebej izšolamo in se jih aktivira prek 112. Če pride pri nas do srčnega zastoja, se prek številke 112 aktivira ekipa nujne medicinske pomoči iz zdravstvenega doma, hkrati pa tudi skupina prvih posredovalcev, ki živi v bližini dogodka. Prvi posredovalci pridejo seveda na kraj dogodka pred reševalnim vozilom, kar je življenjskega pomena,« razlaga Šalda. Kot pravi direktorica trebanjskega zdravstvenega doma Vera Rozman, so bili lani prvi posredovalci aktivirani štirikrat. Od tega so trikrat uporabili defibrilator na javnih mestih, letos pa so posredovali že dvakrat. Preživel žal ni nihče.

TRANSPORT Z DRONI

Označevanje stalno javno dostopnih AED je tudi zelo pomembno. Slovenija je prva država v Evropi, ki je uzakonila prometni znak za AED, Trebnje pa je prva občina v Sloveniji, ki je začela prometne znake za AED sistemsko postavljati, pravi Šalda in dodaja, da so v Zdravstvenem domu Trebnje pripravili svoj koncept zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije. »Koncept je služil kot model za pripravo Strategije zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije, ki prinaša nekatere novosti. Predvideva uvedbo reševalnih točk. Gre za samostoječe omare z AED, od koder bo mogoče s pritiskom na rdeč gumb dobiti telefonsko zvezo z 112. Dispečer bo takoj vedel, od kod nekdo kliče, in ne bo treba tega posebej razlagati. S tem se bo odzivni čas reševalne ekipe skrajšal, kar bo dodatno izboljšalo sistem reševanja,« pojasnjuje Šalda. V strategiji je tudi resen načrt, da bi uvedli transport z droni. Zelo verjetno bodo vsaj v nekaterih težje dostopnih predelih Slovenije že čez nekaj let defibrilatorje na pomoč pripeljali kar po zraku.

Članek je bil objavljen v zadnji številki tiskane izdaje Dolenjskega lista.