Iz Chicaga v Ljubljano: Za operacijo kožnega raka le mesec dni čakanja
V UKC Ljubljana so uvedli revolucionarno operacijo kožnega raka na obrazu. Traja le nekaj ur, čakalna doba pa je z več mesecev padla na manj kot en sam mesec.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Število odkritih nemelanomskih kožnih rakov strmo narašča, ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Govorimo o porastu, ki gre v nekaj letih v kar tisoče primerov, je na današnji novinarski konferenci opozorila dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike.
Naši strokovnjaki so zato sistemsko uvedli metodo, imenovano Mohsova mikrografska kirurgija. Ljubljana je s tem postala prva in edina v tem delu Evrope, ki te posege izvaja celostno: od reza do laboratorija - in vse to pod isto streho.
Iz Chicaga v Ljubljano
To metodo smo pri nas lahko začeli izvajati šele, ko nam je uspelo akreditirati patohistološki laboratorij. Pri tem je imela veliko vlogo dr. Violeta Hosta, namestnica vodje Histopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike. Brez tega ne bi mogli začeti, prav tako ne brez kirurga, ki ima certifikat za to metodo in jo tudi poučuje, najprej v Ameriki, zdaj pa tudi pri nas. Dr. Aleksandar L. Krunić prihaja iz Chicaga, kjer je vrsto let operiral bolnike s temi in drugimi vrstami kožnega raka.
"Delno sem odraščal v Ljubljani, slovensko vse razumem in želel sem priti sem. V Ameriki se človek veliko nauči, a lepo je za seboj nekaj pustiti in znanje predati mlajšim," pojasnjuje dr. Krunić.
Tumor pregledajo še med operacijo
Včasih se je operiralo tako, da se je spremembo izrezalo, rano zašilo, nato pa se je vzorec pregledal pod mikroskopom v patohistološkem laboratoriju, ali tumor sega v rob ali ne. Če je rak ostal v robu, je bila potrebna nova operacija.
Pri novi tehniki pa tkivo preverijo med samim posegom: bolniku odstranijo kožnega raka, tkivo takoj pogledajo v histološkem laboratoriju, ali so tumorske celice še v robu. Če so, naredijo ponovni, nekoliko večji izrez in znova preverijo rob. Šele ko so vsi robovi negativni, rano zašijejo. Vse je končano v enem dopoldnevu.
"Marsikateri tumor je kot vrh ledene gore. Kar se vidi na koži, je majhno, pod njo pa raste povsem nepravilno. Če izrežeš le vidni del, ga zlahka spregledaš. Pri klasičnih operacijah se zato rak ponovi v vsaj 30 odstotkih," pojasnjuje dr. Krunić.
To je odločilno tam, kjer je kože malo: na obrazu, glavi, prstih in dlaneh ter na prehodih kože v sluznico okrog oči in ust. Prej se je okrog tumorja za varnost izrezalo veliko tkiva, pa pogosto kljub temu ne dovolj. Po novem je izrez zdravega tkiva minimalen, brazgotine pa manjše.
To pomeni dvoje: bolnik vso potrebno terapijo opravi v eni seansi, brez večkratnih obiskov, hkrati pa je manjša možnost, da bi se kožni rak razširil.
Cilj je 700 posegov letno
V ZDA je ta tehnika prisotna že vrsto let, pri nas jo izvajamo tri leta. V prvem letu so po njej operirali šest bolnikov, lani 37, letos pa že okrog 70. Cilj je med 600 in 700 posegov letno.
Najpomembnejši podatek je morda prav dostopnost. Za ta poseg ni dolgih čakalnih dob: ko profesor določi termine, je bolnik operiran v roku enega meseca, so povedali na kliniki.
Za primerjavo: pri klasični poti se na nekaterih oddelkih čaka pol leta ali več. Na kliniki ob tem pomirjajo, da pri teh vrstah kožnega raka ukrepanje sicer ni nujno z danes na jutri in da je nekaj časa mogoče počakati.
Primerna tudi za najstarejše
Poseg poteka v lokalni anesteziji, zato je primeren tudi za starejše bolnike, najstarejši doslej je imel 92 let. Metodo uporabljajo za bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, v določenih primerih tudi za melanom in nekatere redkejše kožne tumorje z nejasnimi robovi. Za predele z več kože, denimo trup, kjer je večji izrez manj problematičen, ostaja na voljo klasična operacija.
Naslednji cilj
Pogoj, da je vse to sploh mogoče, je bližina kirurgije in laboratorija. Brez enega ni drugega, poudarjajo na kliniki. Zdaj na kliniki ciljajo še na akreditacijo po ameriških merilih; z njo bi UKC Ljubljana postal vodilno tovrstno učno središče v tem delu Evrope, kamor bi prihajali mladi zdravniki na usposabljanje.
"Evropski certifikacijski centri zahtevajo okrog 100 primerov, kar je razmeroma malo, moji specializanti jih imajo več. Ameriški centri zahtevajo od 500 do 600 samostojno opravljenih primerov. Proti temu številu gremo. Imamo povezavo z Univerzo v Minnesoti in pričakujemo, da bomo certifikacijo dobili, tako da bi UKC Ljubljana postal prvi akreditirani tovrstni center, kamor bi prihajali mladi zdravniki na usposabljanje," je za konec poudaril dr. Krunić.
Trenutno ima le UKC Ljubljana oz. naša klinika dermatološko kirurgijo. Če bi dobili še dva ali tri zdravnike, da bi delali vsak dan, bi lahko šli dlje, a to zahteva organizacijo. Za zdaj, poudarjajo, je prednostna naloga pokriti potrebe slovenskih bolnikov.
E-novice · Zdravje
