Miselni napor ni brez posledic: Kako stres in bolečina vplivata na delo
Ste se kdaj počutili fizično izčrpani po dolgem dnevu za pisalno mizo? Znanstveniki so morda odkrili razlog za to.
Intenzivno razmišljanje pogosto sproži občutke močne frustracije, stresa in celo bolečine, kaže pomembna nova študija. Zato nizozemski strokovnjaki, ki so naredili raziskavo, menijo, da bi morali delodajalci narediti več za to, da svoje zaposlene za zahtevno delo nagradijo in podprejo.
Evropski delavci so bili bolj nagnjeni k nelagodju v primerjavi z delavci iz azijskih držav, hkrati pa precej ne marajo miselnega napora, so še dodali.
»Večji je napor, večje je neprijetno doživetje,« pravi mladi dr. Erik Bijleveld z Univerze Radboud na Nizozemskem, ki je vodil študijo. »Ko ljudje vložijo veliko miselnega napora, je pomembno, da jih podpremo ali nagradimo za njihov trud.«
Študija: kako ljudje doživljajo miselni napor
Študija, objavljena v reviji Psychological Bulletin, je vključevala metaanalizo 170 raziskav, objavljenih med letoma 2019 in 2020, s skupno 4.670 udeleženci, in je preučevala, kako ljudje na splošno doživljajo miselni napor.
Raziskovalci so analizirali, ali je miselni napor povezan z neprijetnimi občutki in ali ti občutki variirajo glede na vrsto naloge ali populacijo.
V študiji so sodelovali različni udeleženci, med njimi zdravstveni delavci, vojaki, amaterski športniki in študenti iz 29 držav.
Raziskave so vključevale več kot 350 kognitivnih nalog, kot so učenje nove tehnologije, orientacija v neznanem okolju, vadba golfa in igranje iger v navidezni resničnosti.
V vseh analiziranih raziskavah so udeleženci poročali o stopnji napora, ki so ga vložili, ter o tem, v kolikšni meri so ob tem občutili neprijetne občutke, kot so frustracija, razdraženost, stres ali jeza.
Dr. Bijleveld je povedal: »Vodje pogosto spodbujajo zaposlene, učitelji pa študente, naj se potrudijo in razmišljajo. Na videz to deluje - zaposleni in študenti se pogosto odločajo za miselno zahtevne aktivnosti. Čeprav bi lahko na prvi pogled sklepali, da uživajo v miselnem naporu, rezultati kažejo, da večina ljudi miselni napor dejansko precej slabo prenaša.«
Večji napor, večje nelagodje
»Pomembno je, da si to zapomnijo strokovnjaki, kot so inženirji in izobraževalci, ko načrtujejo naloge, orodja, vmesnike, aplikacije, gradiva ali navodila.« Povezava med miselnim naporom in neprijetnimi občutki je bila manj izrazita v raziskavah, izvedenih v azijskih državah, kot v Evropi in Severni Ameriki. Dr. Bijleveld meni, da to potrjuje domnevo, da lahko odziv na miselni napor izvira iz vzorcev učenja.
Prostovoljno se odločajo za napor
Čeprav so nekatere naloge miselno zahtevne, se ljudje zanje še vedno odločajo prostovoljno, kar bi morali upoštevati tudi delodajalci, dodaja dr. Bijleveld.
»Na primer, zakaj na milijone ljudi igra šah? Ljudje se lahko naučijo, da je miselni napor v določenih dejavnostih povezan z nagrado. Če so koristi šaha večje od napora, se ljudje odločijo igrati šah - in celo sami poročajo, da v tem uživajo. A to še ne pomeni, da uživajo v naporu samem. Morda se odločajo za zahtevne dejavnosti kljub naporu, ne zaradi njega.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
