Razkrita resnica o kremah za sončenje: Le petina je varnih in učinkovitih
Strokovnjaki so preučili skoraj 2.800 izdelkov za zaščito pred soncem. Le 550 jih je opravilo test učinkovitosti. Zakaj višja cena ne pomeni tudi boljše zaščite?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletje se približuje in police trgovin se polnijo s kremami za zaščito pred soncem. Pa so res tudi vse to, kar obljubljajo? Ameriška neprofitna organizacija Environmental Working Group (EWG) je v svojem letnem poročilu za leto 2026 analizirala kar 2.784 izdelkov in odkrila zaskrbljujoč podatek: zgolj 550 oziroma 20 odstotkov jih ponuja varno in učinkovito zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki, poroča CNN.
Zakaj cena ne pomeni boljše zaščite
Mnogi posegamo po dražjih kremah z visokim zaščitnim faktorjem, recimo 100 ali celo več. Logika je seveda preprosta: višja, kot je številka, boljša mislimo, da je tudi zaščita. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je to izjemno zavajajoče. Cenejša krema s SPF 50 blokira 98 odstotkov UVB-žarkov, medtem ko krema s SPF 100 le malenkost več, 99 odstotkov. Razlika je minimalna, cena pa pogosto dvakratna.
Še bolj alarmantno je odkritje, da so navedene SPF številke na embalaži pogosto neresnične in napihnjene. Kreme v povprečju ponudijo le četrtino UVA-zaščite in 59 odstotkov UVB-zaščite, ki jo obljubljajo.
Velika dilema med mineralnimi in kemičnimi filtri
Med 550 priporočenimi izdelki je kar 497 mineralnih. Mineralne kreme delujejo tako, da fizično blokirajo sončne žarke z dvema sestavinama: cinkovim oksidom in titanovim dioksidom. Ne vsrkajo se v kožo, zato ne povzročajo draženja ali toksičnosti. Nekoč so na koži puščale belkasto sled, lepljiv občutek ali neprijeten vonj, danes pa sodobne formule uspešno rešujejo te stare težave.
Kemične kreme po drugi strani delujejo tako, da vsrkajo UV-sevanje in ga pretvarjajo v toploto. Težava pa se je pojavila že leta 2019, ko so znanstveniki ameriškega FDA odkrili, da šest najbolj uporabljanih kemičnih sestavin lahko že po enem dnevu nanašanja doseže nevarne ravni v krvi. Dve med njimi: homosalat in oksibenzon, ki ostaneta v krvi nad varnimi mejami tudi do več kot dva tedna.
Kako torej prepoznamo dobro kremo na policah?
Tukaj se skriva dobra novica za slovenske kupce: Evropska unija ima bistveno strožjo regulacijo kozmetike kot ZDA. Najbolj problematične kemične sestavine, ki jih izpostavlja ameriški EWG, so v EU dovoljene le v izjemno omejenih koncentracijah ali pa so že povsem prepovedane.
Od januarja 2025 je homosalat v EU dovoljen samo še v izdelkih za obraz in v veliko manjši koncentraciji kot v ZDA. Tudi oksibenzon je v izdelkih za telo pri nas omejen na največ 2,2 odstotka, medtem ko ga v ZDA kremam lahko dodajo kar do 6 odstotkov.
Kljub temu se pred nakupom splača prebrati seznam sestavin na embalaži (oznaka INCI):
- Najvarnejša izbira: Iščite izraza Zinc Oxide (cinkov oksid) in Titanium Dioxide (titanov dioksid).
- Izogibajte se: Preverite, da na seznamu ni sestavine Retinyl Palmitate (oblika vitamina A), ki v kombinaciji z močnim soncem lahko paradoksalno škoduje koži.
- Pazite na zavajanje: Izraz "vodoodporno" (waterproof) je v EU prepovedan kot zavajajoč. Kreme s SPF nad 50+ ne ponujajo opazno boljše zaščite, lahko pa vsebujejo več kemikalij. Prav tako se je zaradi tveganja vdihavanja delcev bolje izogibati kremam v pršilu (spreju) in pudru.
- Za otroke velja zlato pravilo: Izberite izključno kreme z mineralnimi filtri in čim enostavnejšo sestavo. Manj kot je dodatkov, dišav in barvil, bolje je za občutljivo otroško kožo.
Več kot samo krema
Krema za sončenje ne sme biti edina zaščita. Boljši pristop je tako imenovana plastna zaščita: oblačila iz gosto tkanega blaga, sončna očala, klobuk s širokim robom in izogibanje sončenju med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše.
Ko že uporabljamo kremo, jo moramo nanesti 15 minut pred izpostavitvijo soncu in v zadostni količini, približno 30 ml za celotno telo. Ponovno nanašanje vsaki dve uri ali takoj po kopanju oziroma znojenju ni dodatna varnost, temveč osnovni pogoj, da krema sploh deluje.
Posebej previdni moramo biti pri otrocih. Otroci, mlajši od šestih mesecev, sploh ne bi smeli biti izpostavljeni neposrednemu soncu. Že nekaj hudih opeklin v otroštvu pomembno poveča tveganje za melanom v odrasli dobi.
Melanom je smrtonosen tudi pri majhnih dimenzijah
"Melanom je edina vrsta raka, pri kateri rečemo 'to je resno', ko meri komaj dva milimetra. Pri raku debelega črevesa pri dveh milimetrih bi praznovali, da smo ga ujeli zelo zgodaj," je povedala dr. Kelly Olino, klinična direktorica programa za melanom v izjavi za CNN.
To pomeni le eno. Pred soncem se moramo zaščititi resno in redno, ne le, ko smo na plaži, ampak vsak dan, ko smo več kot le nekaj minut na prostem.
