Že vonj kave bi lahko vplival na razpoloženje in možgansko aktivnost
Nova raziskava je pokazala, da bi lahko že sam vonj kave vplival na možgane, še preden naredimo prvi požirek.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Napol budni vstopite v kuhinjo in začnete kuhati kavo. Še preden naredite prvi požirek, prostor napolni njena aroma. Jutro se nenadoma zdi znosnejše.
Toda kaj se je pravkar zgodilo? Kofein še ni prišel v vaš krvni obtok. Kava se ni niti dotaknila vaših ustnic. Kljub temu se vaši možgani morda že odzivajo.
Ali lahko že vonj kave spremeni naše počutje?
Prejšnje raziskave so aromo kave povezovale s spremembami razpoloženja, spomina, stresa in možganske aktivnosti.
Vendar so te odzive večinoma preučevali ločeno, zato je eno vprašanje ostalo brez odgovora: ali se takrat, ko kava spremeni človekovo počutje, možgani in telo odzovejo usklajeno?
Raziskovalci s farmacevtske univerze Šova na Japonskem so preučevali prav ta trenutek. V njihovi raziskavi, objavljeni v reviji Nutrients, je sodelovalo 20 študentov, starih od 20 do 29 let.
Spremljali razpoloženje študentov
Spremljali so njihovo razpoloženje, možganske valove, srčni utrip in variabilnost srčnega utripa, medtem ko so sodelujoči sedeli ob sveže pripravljeni kavi, vendar je niso pili.
V petih minutah so udeleženci poročali o manj negativnih občutkih, raziskovalci pa so zaznali tudi spremembo kazalnika EEG, povezanega s sproščenostjo. Pri delovanju srca sprememb niso zaznali.
Pet minut ob sveže pripravljeni kavi
Raziskovalci so pripravili kavo iz 20 gramov mlete kave in 400 mililitrov vode, segrete na 85 stopinj Celzija. Napitek so nalili v stekleno posodo, ki je bila od vsakega udeleženca oddaljena približno 50 centimetrov. Sodelujoči so sedeli in normalno dihali, medtem ko se je aroma širila po prostoru.
Pred tem premorom ob vonju kave in po njem so izpolnili vprašalnik, s katerim so ocenjevali napetost in tesnobo, depresivnost in potrtost, jezo in sovražnost, občutek energije, utrujenost ter zmedenost.
Naglavni trak za merjenje možganske aktivnosti in utripa
Možgansko aktivnost in srčni utrip so beležili s prenosnim naglavnim trakom, variabilnost srčnega utripa pa so merili s posebno nosljivo napravo.
Po petih minutah ob aromi kave je bil skupni rezultat na lestvici motenj razpoloženja nižji.
Udeleženci so poročali o manj utrujenosti, napetosti in tesnobe, zmedenosti ter depresivnosti in potrtosti. Zmanjšanje teh občutkov je ostalo statistično značilno tudi po prilagoditvi rezultatov zaradi večkratnih statističnih primerjav.
Vendar se njihov občutek energije ni bistveno povečal. Kaže, da aroma ni bila povezana z nenadnim navalom energije, temveč predvsem z ublažitvijo negativnih občutkov.
Sprememba možganske aktivnosti še ni dokaz sprostitve
Raziskovalci so ugotovili tudi povečanje »indeksa sproščenosti« EEG, izračunanega na podlagi relativnih deležev možganskih valov alfa, beta in theta. To bi lahko zvenelo, kot da so se možgani udeležencev sprostili že ob prvem vonju kave. Vendar je treba rezultat razlagati previdno.
Čeprav je bila standardizirana velikost učinka velika, je bilo absolutno povečanje skromno. Znanstveniki prav tako ne vedo, ali tako velika sprememba pomeni fiziološko pomembno sprostitev.
Ugotovitev torej kaže na spremembo izračunanega kazalnika EEG, ne dokazuje pa, da aroma kave sprošča možgane.
Srce se po drugi strani temu »odmoru za kavo« ni pridružilo. Niti srčni utrip niti njegova variabilnost se nista pomembno spremenila.
Udeleženci, ki so poročali o največjem izboljšanju razpoloženja, niso nujno imeli tudi največjih sprememb na EEG. Na ravni posameznika spremembe razpoloženja, možganske aktivnosti, srčnega utripa in njegove variabilnosti niso bile statistično značilno povezane.
To pomaga odgovoriti na prvotno vprašanje raziskovalcev. Razpoloženje in aktivnost EEG se lahko spremenita na ravni skupine, ne da bi pri tem šlo za enoten, usklajen odziv organizma.
Vonj, ki prikliče spomine in pričakovanja
Ni si težko predstavljati, zakaj bi kava lahko vplivala na naše počutje. Voh je tesno povezan z možganskimi sistemi, ki sodelujejo pri čustvovanju in spominu. Znan vonj lahko prikliče osebo, kraj ali občutek, še preden ga zavestno prepoznamo.
Kava vzbuja številne asociacije. Njena aroma lahko pomeni jutro, toplino, odmor med delom, pogovor s prijateljem ali obljubo kofeina.
Ločena raziskava iz leta 2018 je pokazala, da so ljudje bolje reševali analitične naloge, kadar so bili izpostavljeni vonju, podobnemu kavi. Vonj je okrepil njihova pričakovanja, da bodo nalogo dobro opravili. To nakazuje, da bi lahko imele določeno vlogo naučene povezave ali učinek, podoben placebu.
Največja omejitev: brez kontrolne skupine
Tu pridemo do največje omejitve nove raziskave: ni bilo kontrolne skupine. Raziskovalci učinka arome kave niso primerjali z učinkom bivanja v prostoru brez vonja, izpostavljenosti drugemu vonju ali placebu. Zato ne morejo ugotoviti, ali je prav kava povzročila zaznane spremembe.
Že pet minut mirnega počitka bi lahko izboljšalo razpoloženje sodelujočih. Morda so se v laboratoriju sčasoma bolj sprostili ali pa so pričakovali, da se bodo zaradi vonja kave počutili bolje.
Raziskovalci niso sistematično ocenjevali, kako pogosto udeleženci pijejo kavo, ali jo imajo radi, kako dobro poznajo njeno aromo in kakšne so njihove vohalne sposobnosti.
Vzorec je bil majhen in omejen na mlade študente. Koncentracije arome in razmer v okolju niso sistematično spremljali, meritve pa so opravili z napravo EEG, namenjeno splošnim uporabnikom.
Toda ko vam bo naslednjič kava polepšala dan še pred prvim požirkom, se morda lahko vprašate, ali so vaši možgani že odšli na odmor za kavo.
E-novice · Zdravje
