Arhiv NTRC

V osrednji temi tiskanega Novega tednika še več podrobnosti o tem, kakšne nevrološke težave pusti covid-19 na človeku in kakšne zdravstvene zaplete pri bolnikih opažajo v celjski bolnišnici.  

»Lani spomladi, ko se je pojavil covid-19, smo se zdravniki zelo bali, kaj se bo zgodilo s pljuči ljudi, ki so oziroma še bodo bolezen covid-19 preboleli, saj ta povzroča hudo pljučnico. Bali smo se cunamija po potresu,« pravi Katja Triller, dr. med., specialistka pnevmologije s Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Strahovi zdravnikov so se uresničili. »Vidimo, da se težave po covidu-19 pojavijo ne glede na to, ali so ljudje to bolezen preboleli v težji ali blagi obliki,« dodaja zdravnica.

»Težave so različne. Pri ljudeh se pojavljajo vrtoglavice, prehiter utrip srca v mirovanju, bolniki navajajo ›meglo v glavi‹, težave z zbranostjo, ki lahko trajajo več mesecev, pojavljajo se tudi hudi glavoboli. Tisto, kar je javnosti že znano, sta izguba oziroma sprememba vonja in okusa. Vonj je lahko dolgo časa spremenjen. Med težavami, ki so značilne za postcovidni sindrom, so tudi bolečine v prsih ob dihanju, bolečine v mišicah in sklepih, bolniki so anksiozni ali depresivni. Omenjajo ponavljajoča nočna potenja, tudi povišana temperatura traja nekaj mesecev po preboleli covidni bolezni. Mnogi omenjajo tudi težko sapo pri vsakodnevnih naporih.

Je teh bolnikov veliko? Ali te težave po covidu-19 zahtevajo multidisciplinarno medicinsko obravnavo?

Preberite še ...

Novice · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

V celjski bolnišnici smo samo v naši ambulanti v zimskih mesecih obravnavali 180 oseb. To ni malo. Predvidevamo, da jih je še več, saj nekatere obravnavajo tudi družinski zdravniki. Iz Amerike prihajajo podatki, da ustanavljajo klinike za ljudi s postcovidnim sindromom. Gre za zdravstvene težave, ki jih mnogi bolniki od prej niso vajeni. Veliko težav zahteva pomoč kardiologov, pulmologov, nevrologov, endokrinologov. Skratka, v zdravljenje tega sindroma je vpetih ogromno specialistov z različnih medicinskih področij.

Govoriva o bolnikih, ki so imeli že pred covidom-19 kronične bolezni ali gre tudi za ljudi, ki do covida-19 niso imeli zdravstvenih težav?

Pulmologi smo pričakovali, da bodo največ težav imeli kronični pljučni bolniki, a se je izkazalo, da ni tako. Za hujši potek covida je zdaj znano, da so največji dejavniki tveganja sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, debelost in starost nad 50 let. Pri postcovidnem sindromu opažamo, da ne gre toliko za kronične pljučne bolnike, načeloma gre za osebe, ki prej težav s pljuči niso imele. Covid-19 zelo hudo prizadene pljuča, gre za hudo vnetje, ki se niti po štirih tednih ne umiri, ampak se to stanje ›vleče‹. Globinska slikanja pljuč pri nekaterih osebah so celo po šestih mesecih pokazala, da so obsežne spremembe na pljučih še vedno vidne.

Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.