Zakaj se redimo, čeprav nimamo občutka, da jemo veliko?
»Saj sploh ne jem veliko, pa se vseeno redim.« Si tudi vi to vprašanje zastavite vsakokrat, ko ugotovite, da so vam oblačila (spet!) premajhna?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Brez skrbi, niste edini. Veliko ljudi se vsak dan znova vpraša isto – pogosto upravičeno, saj pri prehrani nikoli zares ne pretiravajo. Zajtrk je skromen, kosilo običajno, zvečer pa morda le nekaj malega prigriznejo. Kje je torej težava?
V tem, da se količina zaužite hrane in količina zaužitih kalorij lahko močno razlikujeta!
Veliko ljudi ima iskren občutek, da je njihov dnevni vnos hrane skromen, a tehtnica vseeno vztrajno kaže vedno višje številke. Sprememba se namreč ne začne pri strogem štetju kalorij ali prepovedih, temveč pri razumevanju naših dejanskih prehranjevalnih navad.
Razmerje med vnosom in porabo
Naša telesna teža je dolgoročno odvisna predvsem od razmerja med energijo, ki jo s hrano in pijačo zaužijemo, ter energijo, ki jo porabimo. Če je prve le nekoliko več, se bo presežek energije skozi čas poznal tudi na tehtnici.
Pri tem pa sploh ni potrebno, da se prenajedamo.
Dovolj je že majhen presežek
Predstavljajmo si, da naše telo dnevno porabi 2.000 kalorij, mi pa jih v povprečju zaužijemo 2.200.
To ne pomeni ogromne količine dodatne hrane. 200 kalorij ima lahko že par piškotov, pest oreščkov, malenkost večja porcija pri kosilu ali en sladkan cappucino.
Na posamezen dan se nam takšna razlika ne zdi pomembna. Toda 200 dodatnih kalorij vsak dan pomeni približno 6.000 dodatnih kalorij na mesec.
In prav zato se kilogrami pogosto nabirajo zelo počasi. Ne zredimo se deset kilogramov v enem mesecu. Lahko pa vsako leto pridobimo kilogram ali dva in smo deset let pozneje prepričani, da jemo praktično enako kot nekoč. Le tehtnica in oblika našega telesa se s tem ne strinja povsem.
Majhna količina hrane lahko vsebuje veliko kalorij
Pogosta težava je, da količino zaužite hrane ocenjujemo z očmi in želodcem, ne pa po njeni energijski vrednosti.
Tudi živila, ki sicer veljajo za zdrava, so lahko zelo kalorična. Oreščki, olivno olje, avokado in različna semena so lahko del zelo kakovostne prehrane, vendar to še ne pomeni, da jih lahko pojemo v neomejenih količinah.
Žlica olivnega olja, ki jo dodamo solati, ima približno 100 kalorij. Večja pest oreščkov jih lahko vsebuje 300 ali več. Če smo pojedli solato z oreščki in olivnim oljem, imamo zato lahko občutek, da smo pojedli zelo lahek obrok, njegova energijska vrednost pa je lahko presenetljivo visoka.
Kalorije tudi pijemo
Še lažje spregledamo kalorije, ki jih zaužijemo s pijačo.
Sladke pijače, sokovi, kava z mlekom in sladkorjem ter različni kavni napitki lahko našemu dnevnemu vnosu dodajo nekaj sto kalorij, ne da bi zaradi njih pojedli kaj manj. Še sploh pa je problematičen alkohol, ki nima prav nobene prehranske vrednosti razen te, da se ekstremno hitro pozna v obliki dodatne maščobe.
Tekoče kalorije nas namreč praviloma nasitijo precej manj kot enaka količina energije, ki jo zaužijemo s hrano.
Če čez dan spijemo dve kavi z mlekom ali smetano in sladkorjem, kozarec soka ter zvečer še pivo ali kozarec vina, smo lahko zaužili precej dodatne energije, čeprav imamo občutek, da smo ves dan jedli zelo malo.
Problem so tudi majhni prigrizki
Ko razmišljamo o tem, koliko smo pojedli, se običajno spomnimo zajtrka, kosila in večerje.
Velikokrat pa pozabimo na vse tisto vmes.
Piškot ob kavi. Košček sira med pripravljanjem večerje. Nekaj čipsa ob televiziji. Pest oreščkov v službi. Košček čokolade.
Posamezno nič od tega ne predstavlja težave. Toda ko vse skupaj seštejemo, lahko ugotovimo, da smo med glavnimi obroki zaužili še za en dodaten obrok energije.
V družbi je vedno lažje
Ko enkrat ugotovimo, kje je težava, je naslednji korak sprememba navad. In prav ta del je običajno precej težji od samega razumevanja, koliko kalorij vsebuje določena hrana.
Večina ljudi namreč vsaj približno ve, kaj bi morali narediti: jesti nekoliko manj, izbirati bolj primerna živila in se več gibati. Težava je, kako to dejansko vključiti v svoje vsakdanje življenje in pri spremembah tudi vztrajati.
Pri tem zelo pomaga nekdo, ki na naše prehranjevanje pogleda od zunaj, skupaj z nami poišče tiste spremembe, ki bodo imele največ učinka, in nam pokaže, kje lahko cilj dosežemo brez nepotrebnega odrekanja.
Še pomembneje pa je, da nam nekdo skozi proces stoji ob strani. Spreminjanje navad namreč ni nekaj, kar naredimo v nekaj dneh. Potrebujemo čas, da se na nov način prehranjevanja navadimo, pri tem pa skoraj vedno pridejo tudi dnevi, ko nam ne gre vse po načrtih.
Pri kakoshujsati.com pa hujšanja ne razumejo kot kratkotrajno dieto, ampak kot postopno spreminjanje navad, ki jih bomo lahko ohranili tudi kasneje.
Če ne veste, kje začeti, se lahko najprej prijavite na uvodni posvet, na katerem skupaj pogledate vaše trenutne navade, cilje in predvsem to, kaj vas pri hujšanju trenutno najbolj ovira.
Koliko torej v resnici pojemo?
Najlažji način, da to ugotovimo, je, da nekaj dni zapisujemo čisto vse, kar pojemo in popijemo. Pri tem vam je lahko v pomoč aplikacija Kako shujšati, ki jo lahko na svoj telefon prenesete povsem brezplačno.
Pa ne gre zato, da bi morali do konca življenja tehtati vsak grižljaj hrane. Namen je predvsem ta, da dobimo občutek, kje se kalorije v naši prehrani pravzaprav skrivajo in počasi pridobimo občutek, kje je smiselno kaj omejiti in kje ne.
Marsikdo je zelo presenečen, ko prvič vidi dejanski seštevek.
In pogosto ugotovi, da za hujšanje sploh ne potrebuje drastične diete. Dovolj je nekaj manjših sprememb: nekoliko manjša porcija, manj olja pri pripravi hrane, drugačna pijača ali en prigrizek manj.
Če s takšnimi spremembami ustvarimo majhen, vendar dovolj konstanten kalorični primanjkljaj, se bo skozi čas začela zmanjševati tudi telesna teža.
