Profimedia

Pomagajte otroku, da bo sprejemal šport kot zabavo. Bolj ko bo otrok na treningih sproščen in igriv, več se bo naučil in tudi bolje tekmoval. Če je šport preresen, se lahko zgodi, da bo otrok izgubil voljo za delo in bo vadbo kmalu opustil. Učite otroka, naj spoštuje svojega trenerja. To boste najlažje storili tako, da boste trenerju spoštovanje izkazali tudi sami.

Glejte tekme, ne treningov

Otrok potrebuje na treningu spodbudno okolje, da se bo lahko popolnoma sprostil ter predal vodenju trenerja in sodelovanju v skupini. Ob prisotnosti staršev bo otrok veliko bolj zadržan, kot bi bil sicer. Tudi napredovanje z vidika osebnega razvoja je s tem lahko oteženo. 

Zavedajte se, da sta otrokov telesni in gibalni razvoj dolgotrajna procesa in da narave ni mogoče prehitevati. Vsak otrok je enako čudovit in poseben na svoj način. Osredotočite se predvsem na pozitivne sposobnosti in lastnosti svojega otroka ter jih spodbujajte. Dovolite otroku, da včasih naredi kakšno napako in se iz nje kaj nauči. Ne uporabljajte negativnih kritik, ampak poskušajte otroka usmeriti, da bo razumel vsebino napake, predvsem pa, da ga bo izkušnja okrepila za življenje.

Preberite tudi:

• Kje in kako se dogaja nasilje nad vrstniki?
• Od tega, kako družina preživi večer, je odvisen tudi naslednji dan
• Težki trenutki predstavljajo test pravega prijateljstva

Ne enačite uspeha z zmago na tekmah in neuspeha s porazom

Tekmovanja so v športu mladih zelo dragocena za pridobivanje pozitivnih izkušenj za življenje. Na vsaki tekmi nekdo zmaga in nekdo izgubi. Ampak to ni vse, kar šteje. Bolj pomembna sta trud in prizadevnost otrok na tekmovanju ter njihov odnos do sotekmovalcev in nasprotnikov. Zato se izogibajte poveličevanju zmag in negativnim kritikam ob porazih. 

Profimedia

Ne žalite sodnikov, trenerjev ali celo sotekmovalcev oziroma njihovih staršev. Potrudite se ohraniti dostojanstvo in bodite zgled svojemu otroku. Naj bo vaš športnik ponosen na vas! Potrudite se, da bodo tekmovanja dogodki, ki mu bodo ostali v lepem spominu. Ne poskušajte živeti svoje mladosti skozi otrokovo. Samo zato, ker ste bili sami uspešni v športu (ali tudi manj uspešni), to še ne pomeni, da želi vaš otrok enako. 

Če niste otrokov uradni trener oziroma če ima otrok trenerja, potem ne trenirajte dodatno svojega otroka. Pustite trenerjem, naj opravijo svoje delo. Trenerji naj imajo vlogo trenerjev in starši vlogo staršev. Nikoli ne primerjajte znanja ali sposobnosti svojega otroka z drugimi. S tem ne boste naredili nič dobrega za otrokovo samopodobo. Tudi vam ni bilo všeč, če so to kdaj z vami počeli vaši starši.

Prezgodnja specializacija

Prezgodnja specializacija v en šport (z redkimi izjemami) ni dobra pot. Otroci ne razvijejo čvrstih in raznovrstnih gibalnih osnov, zaradi česar se razvoj njihove športne uspešnosti v poznejših obdobjih upočasni. S prezgodnjo specializacijo so povezana tveganja za poškodbe ter za socialni in psihološki razvoj otrok.

Mnogi starši zmotno menijo, da imajo v tekmovalnem športu možnosti za uspeh le tisti otroci, ki so bili vanj vključeni že zelo zgodaj. Novejše znanstvene študije pa kažejo, da tisti otroci, ki so bili v zgodnjih letih zelo uspešni v športu, ponavadi ne postanejo vrhunski športniki. Pretirana usmerjenost v treninge lahko vodi v socialno izolacijo in v opustitev športa. Kronične težave zaradi prevelikih obremenitev se pokažejo šele pozneje v življenju.

Profimedia

Otrok potrebuje dobrega trenerja

Trener je ključna oseba, ob pomoči katere otroci spoznavajo šport. Od njega je odvisno, kakšne bodo otrokova športna izkušnja, odločitev in motivacija za redno ukvarjanje s športom.

Trener ni samo učitelj/inštruktor športnih veščin, organizator in izvajalec športne vadbe, ampak tudi oseba, ki vzgaja ter ima velik vpliv na mlade ljudi v najobčutljivejših obdobjih njihove psihološke rasti in dozorevanja. Čas, ki ga mladi športniki preživijo na treningih in tekmovanjih skupaj s trenerjem (15-letni športniki povprečno trenirajo 2-2,5 ure na dan, pet- do šestkrat ali 10-11 ur tedensko), je pogosto daljši od tistega, ki ga preživijo s starši.

Čas, ki ga mladi športniki preživijo na treningih in tekmovanjih skupaj s trenerjem, je pogosto daljši od tistega, ki ga preživijo s starši.

Zato se morajo trenerji zavedati svoje vloge in poslanstva ter se truditi, da so športnikom dober zgled za športno, moralno in pravično vedenje, za odgovoren odnos do dela, izkazovanje navad zdravega življenja in podobno. Od trenerja so odvisni tudi otrokova uspešnost v športu, občutek osebne kompetence, samospoštovanje in samozavest.

Trener tudi vpliva na otrokovo vedenje na športnem terenu in zunaj njega, torej na oblikovanje njegove osebnosti. Trener mora biti zato tudi opora mlademu človeku pri izpolnjevanju njegovih osnovnih psiholoških potreb, pri življenjskem učenju in pri uresničevanju njegovih ciljev. To mlademu športniku prinaša ugodje, zadovoljstvo in dobro počutje - tisto, kar najbolj potrebuje za doseganje močne notranje športne motivacije in samozavesti (moči), ki jo potrebuje za življenjske izzive.

Od trenerja sta odvisni kakovost socialnega in psihološkega razvoja ter celostna psihološka blaginja mladega športnika. Šport bo za mlade koristen, če ga bodo vodili izobraženi trenerji, trenerji s pristno avtoriteto, ki jo lahko gradi le človek z značajem. Osebnosti mladih ljudi ne more oblikovati in voditi tisti, ki niti sam v sebi ni zgradil trdnega značaja.

Profimedia

Trenerji so tudi vzgojitelji - oblikovalci značaja mladih ljudi

Dober trener z lastnim vedenjem daje dober zgled mladim športnikom. Kot dober zgled mora imeti bogato znanje. Zlasti pomembna so njegova didaktično-metodična znanja, ki jih potrebuje pri poučevanju in treniranju športne tehnike ter taktike.

Poleg tega mora biti trener mladih športnikov dobro podkovan s pedagoško-psihološkim znanjem, imeti mora široka obzorja in poglede, pri čemer je skrb za športnika na prvem mestu. Zgled mladim športnikom daje tudi s svojo filozofijo, vizionarskim pogledom naprej in jasnimi cilji.

Glavni cilj trenerja mladih športnikov je razvoj športnika - njegovega samospoštovanja, socialnih veščin, športnega duha in značaja, šele potem športni rezultat. Če bo otrok ali mladostnik vsaj nekaj let deležen zgleda trenerja z značajem, humanega ravnanja z njim, vsebinsko in organizacijsko dobro izpeljanih programov, potem bo dobil vse tisto najboljše, kar lahko šport ponudi mlademu človeku - ne le odprtih vrat v svet vrhunske športne ustvarjalnosti, temveč veliko več - v svet vsake ustvarjalnosti in zadovoljstva v življenju. Razvil bo vse tisto, kar mlad človek potrebuje za uspešen vstop v življenje.