Številka 219 ostaja uganka tudi po smrti legendarnega slovenskega igralca
Legendarni slovenski igralec Bert Sotlar se je rodil v Kočevju. Muzejska sled vodi k številki 219 in porušeni rudarski koloniji, natančna lokacija doma pa še ni potrjena.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Cvetju v jeseni ga poznamo kot gospodarja Presečnikove domačije. Njegova lastna zgodba se je začela v Kočevju, kjer danes iščejo sled za hišo, v kateri se je rodil. Stara hišna številka odpira zanimivo vprašanje, dokončnega odgovora pa še ni.
Nekatere hiše ostanejo v našem spominu zaradi ljudi, ki so živeli v njih, druge si zapomnimo zaradi filmov. Pri Bertu Sotlarju se ti zgodbi srečata: njegovo podobo povezujemo s Presečnikovo domačijo iz Cvetja v jeseni, njegov prvi dom pa je precej težje umestiti na zemljevid. Legendarni igralec se je rodil 4. februarja 1921 v Kočevju. Njegov oče Martin je bil rudar, v domačem mestu pa je Bert preživel tudi šolska leta. Preden je postal prepoznaven obraz slovenskega gledališča in filma, je bilo njegovo življenje povezano s povsem drugačnim Kočevjem, kot ga poznamo danes.
Sled za domom se začne pri številki 219
O Sotlarjevem otroštvu je pisal Mihael Petrovič ml. v knjigi V Kočevje pa že ne, ki je izšla leta 2013. Po pojasnilu Pokrajinskega muzeja Kočevje naj bi bil igralec rojen v hiši s takratno hišno številko 219. Na prvi pogled se zdi, da bi moral tak podatek zadostovati za iskanje. Toda stare hišne številke niso vedno sledile zaporedju stavb ob ulici. Kot pojasnjujejo v muzeju, so bile v Kočevju razporejene po mestu tako, da iz same številke danes ni mogoče zanesljivo določiti lokacije. Številka 219 zato še ni naslov, na katerega bi lahko pokazali na današnjem zemljevidu. Je sled, ki jo je treba povezati z drugimi zgodovinskimi podatki.
Je bila hiša v bližini rudnika?
Očetov rudarski poklic odpira možnost, da je družina živela v bližini rudnika. Vendar tudi ta povezava sama po sebi ne dokazuje, kje je stal njihov dom.
Pri pregledu starih rudarskih zemljevidov so v muzeju našli stavbo z oznako 219. To je zanimiva najdba, a še vedno ni potrjeno, da oznaka pomeni prav hišno številko Sotlarjeve rojstne hiše.
Razlikovanje je pomembno tudi pri arhivskih fotografijah. Posnetek nekdanje kolonije lahko pokaže okolje, v katerem iščemo igralčeve začetke, posamezne stavbe pa brez dodatne potrditve ne moremo prepoznati kot njegovega rojstnega doma. V muzeju nameravajo vprašanje podrobneje raziskati skupaj z Mihaelom Petrovičem ml. Tako bi lahko stara številka dobila tudi bolj natančno mesto v zgodovini mesta.
Preberite tudi:
Kolonije danes ni več
Stavba, ki so jo prepoznali na rudarskem zemljevidu, danes ne stoji več. Po muzejskem pojasnilu so kolonijo zaradi podorov v bližini rudnika podrli. Prav zato imajo arhivske fotografije pri tej zgodbi posebno vrednost. Omogočajo pogled na območje, ki ga v nekdanji podobi ni več mogoče obiskati. Ohranjajo razporeditev stavb in podobo naselja, obenem pa lahko pomagajo pri nadaljnjem raziskovanju. Za zdaj pa ostaja odprto ključno vprašanje: ali je bila med temi porušenimi stavbami tudi hiša, v kateri se je rodil Bert Sotlar? Muzejska sled je obetavna, vendar dokončne potrditve še ni.
V Kočevju je sedel tudi v šolske klopi
Nekoliko jasnejši je podatek o njegovem šolanju. Sotlar je osnovno šolo v Kočevju začel obiskovati leta 1928, kar navaja tudi Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija V Pokrajinskem muzeju Kočevje hranijo tudi razglednico nekdanje osnovne šole. Ob fotografijah rudarskega območja tako dobimo še en pogled na mesto njegovega otroštva: na okolje, v katerem je odraščal deček, ki je pozneje stopil pred gledališko občinstvo in filmske kamere. Njegova igralska pot ga je vodila na študij v Ljubljano in nato v Beograd. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano ter postal igralec Drame.
V Cvetju v jeseni je bil Metin oče
Za številne gledalce ostaja Sotlar tesno povezan s filmom Cvetje v jeseni iz leta 1973. V njem je upodobil Presečnika, Metinega očeta in gospodarja domačije, kamor pride na obisk Janez, ki ga je igral Polde Bibič. Meto je upodobila Milena Zupančič. Slovenska kinoteka Filmska domačija ima drugačno usodo od porušene kočevske kolonije. Hiša Pri Jejlarju v zaselku Mlaka nad Lušo še stoji in je po obnovi ostala družinski dom. Ob njej se lahko spomnimo Sotlarjevega filmskega doma. V Kočevju pa arhivske fotografije in stari zemljevidi pomagajo iskati njegov resnični prvi dom. Morda bo prav povezovanje teh drobnih sledi nekoč omogočilo, da bomo lahko zanesljivo pokazali, kje se je njegova zgodba začela.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
