M. Ž.

##IMAGE-3535212##

Kopanje v rekah, jezerih in morjih je poleti prijetna osvežitev. A kopanje v površinskih vodah lahko predstavlja tudi tveganje za naše zdravje. Ponekod zaradi odpadnih komunalnih izpustov, intenzivnega kmetijstva v bližini, spiranja površin in drugih dejavnikov plavanje ali pa samo namakanje v vodi vendarle ni primerno. Na tako imenovanih divjih kopališčih, ki so brez upravljavcev, je lahko vprašljiva kakovost vode.

A kjer je predvideno, da se ljudje kopajo, Agencija RS za okolje (Arso) pozorno spremlja kakovost vode. Skladno z zahtevami evropske in naše zakonodaje za kopalne vode je v Sloveniji trenutno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč). To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za naravne kopalne vode in na katerih se običajno kopalci zbirajo v večjem številu. Arso tam na vsaka dva tedna izvaja analize kakovosti vode. »Ob ustrezni kakovosti vode in ob upoštevanju vseh nasvetov je kopanje v uradnih kopalnih vodah manj tvegano kot kopanje v drugih divjih odsekih, saj se v poletni vročini številni odseki na slovenskih rekah, jezerih, ribnikih in gramoznicah spremenijo v priložnostna kopališča,« pravi mag. Mateja Poje, ki je na Arsu pristojna za monitoring kopalnih voda.

Nadzor naravnih kopalnih voda se izvaja med kopalno sezono, ki traja za celinske vode od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra. »Ob vzorčenju kopalne vode se na merilnih mestih opravi osnovno preskušanje, ki vključuje terenske meritve (temperatura zraka, temperatura vode, vrednost pH, prosojnost, električna prevodnost), terenska senzorična preskušanja (prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in oceno spremembe barve ter presojo prisotnosti površinske gošče in prekomerne razrasti makroalg) ter odvzem vzorca in mikrobiološko preskušanje vzorca kopalne vode,« pravi Pojetova in dodaja, da v okviru osnovnega mikrobiološkega preskusa izvajalec v laboratoriju izvede preskušanja na dva mikrobiološka parametra, na prisotnost dveh bakterij, ki sta indikator morebitnega fekalnega onesnaženja.

V samem evropskem vrhu

Kakovost naših kopalnih voda je že vrsto let podobna, saj so običajno vse kopalne vode na morju odlične oz. ocenjene z minimalno dopustno prisotnostjo bakterij, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije. Tudi glede kakovosti kopalnih voda na celini se lahko pohvalimo, saj vse od leta 2010 slabih kopalnih voda ne beležimo, kar pa ne velja za vse države evropske skupnosti.

Da so naše kopalne vode pod rednim nadzorom in da je kakovost ustrezna, potrjujejo tudi letošnji rezultati. »Na morju so bila opravljena že 3 vzorčenja in večina rezultatov kaže na zelo nizko vsebnost bakterij, v celinskih vodah pa je po dvakratni analizi večina vrednosti bakterij pod 100/100 ml, pri čemer so dopustne vrednosti precej višje,« pravi Pojetova. V dolenjski regiji in Beli krajini je v državni monitoring spremljanja mikrobiološke kakovosti površinskih kopalnih voda vključenih 12 kopalnih območij in splošna ocena je, da sta reki Krka in Kolpa primerni za kopanje. Sprotni podatki o kakovosti kopalnih voda so objavljeni na spletni strani Arsa, pa tudi na informacijskih tablah, kjer je s pomočjo črtnih kod možen pregled rezultatov z uporabo mobilnega telefona.

Vzorčenje poteka tudi na območjih, kjer se ljudje pogosto kopajo, niso pa pokrita z državnim monitoringom. Pred dnevi je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, oddelek za okolje in zdravje Novo mesto, objavil poročilo, v katerem piše, da so bile vode iz vseh rek na odvzemnih mestih brez oz. za reko značilnega vonja, bistre in prosojne do dna, brez neobičajnih posebnosti. »Izjema je reka Krka, ki je postajala nizvodno vse bolj rjava zaradi cvetenja kremenastih alg,« so zapisali. Letos so odvzeli skupno 17 vzorcev vod iz Krke, Kolpe in Mirne. Zaradi neustreznega mikrobiološkega rezultata so ponovili odvzem na odvzemnem mestu Brod v Novem mestu.

Previdni pri domačih bazenih

V bazenih za ustreznost kopalne vode skrbi upravljavec, ki mora za vsak bazen izvajati stalen notranji nadzor na podlagi načrta zagotavljanja varnosti kopalne vode oz. bazenskega kopališča, poleg tega pa izvaja še kontrolne ročne meritve. »Upravljavec v konvencionalnem bazenu, ki obratuje vse leto, zagotovi tudi odvzem vzorca vode in laboratorijsko preskušanje odvzetega vzorca najmanj enkrat mesečno, v bazenu, ki obratuje sezonsko, pa najmanj dvakrat mesečno. Izjema so biološki bazeni, kjer se voda vzorči vsak teden,« je sporočila dr. Katarina Bitenc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vse morebitne nepravilnosti in napake mora upravljavec takoj ugotoviti in odpraviti v okviru notranjega nadzora in zagotoviti stalno varnost kopanja.

Preberite še ...

· Zaposlitev

Spoznajte inovativne pristope uvajanja na novem delovnem mestu

V zadnjih letih so v porastu tudi domači bazeni. »Slovenska zakonodaja domačih bazenov ne ureja, zato sta upravljanje in kakovost kopalne vode odvisna od uporabnikov samih in njihovega vedenja ter od ustreznosti priprave vode (razkuževanja, popravkov pH ...). Otroci so še posebej nagnjeni k tveganemu obnašanju (pitje kopalne vode, vnašanje hrane v bazen, uriniranje, potapljanje, špricanje ...), zato moramo biti pri kopanju v domačih bazenih še posebej previdni – ne samo s stališča zagotavljanja kakovosti kopalne vode, pač pa moramo poskrbeti tudi za varnost pred poškodbami, utopitvami ter ustrezno zaščito pred soncem,« opozarja Bitenčeva.

Previdni v vodo

Čeprav kopanje ponuja številne užitke in ga priporočajo zaradi krepitve zdravja, je treba pri tem pomisliti tudi na morebitna tveganja, ki so skupna ne glede na to, kje se kopamo. Povsod smo izpostavljeni okužbam, kajti v vodi se koža razmoči in poveča se njena prepustnost. Določene snovi lahko povzročijo alergije, zaradi mokrih površin pa lahko hitro pride do padcev, zlomov, odrgnin, in če so poškodbe usodne, tudi do utopitev. »V zadnjih desetletjih se število utopitev v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve oz. Generalne policijske uprave, ki vodi zbirko podatkov o utopitvah, se je v zadnjih osmih letih v povprečju utopilo 13 oseb na leto, največ leta 2012 (25), najmanj pa leta 2016 (8). Lansko leto se je utopilo 11 oseb,« so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Na NIJZ zato pred kopanjem oz. plavanjem med drugim priporočajo, da ne uživamo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, se ne kopamo, če imamo na koži rane ali akutna vnetja, v vodo nikoli ne vstopimo nenadno in če smo pregreti, vstopamo postopoma in previdno, izogibajmo se močnemu soncu zlasti med 10. in 16. uro ter se ustrezno zaščitimo z obleko, pokrivalom, sončnimi očali in kremo za sončenje. Predvsem pa opozarjajo, da plavajmo glede na plavalno znanje, ne precenjujmo svojih sposobnosti in pred skakanjem v vodo vedno preverimo njeno globino. Zaradi varnosti naj bo prvi skok vedno na noge, svetujejo.

Članek je bil objavljen v Živi, prilogi Dolenjskega lista, dne 26. junija.