Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Zlatko Blažič je v brežiški knjižnici pripravil predavanji za srednješolce, v katerih je podrobno predstavil svojo življenjsko zgodbo v svetu drog. Vrsto let je živel v tesnobnem svetu opojnosti, zgodbo o tem pa kasneje zapisal v knjigi Zgodovina moje heroinske odvisnosti.

Zlatko je bil v osnovni šoli odličnjak, s travo pa se je prvič srečal pri trinajstih letih. Leta 1991 je končal gimnazijo v Mariboru in tedaj že redno kadil travo. Njegovi poskusi študija, kot je podrobno opisal zbranim v brežiški knjižnici, so se utopili v uživanju vseh vrst drog, od LSD-ja do heroina in metadona.

Po štirih letih intenzivnega drogiranja se je znašel v skrajni stiski v Italiji na svojem življenjskem dnu. S 23. letom je vstopil v Don Pierinovo skupnost, komuno Srečanje na Siciliji. Po treh letih bivanja v komuni se je spet začel postavljati na noge, dobil je ponovno voljo do življenja.

Začel se je usposabljati za odgovornega v komuni in bil nato leto dni kot prvi odgovorni v slovenskem centru v Novi Gorici in v prvem centru skupnosti Srečanje v Čadrgu nad Tolminom.

Kasneje je bil dve leti tudi zaposlen na referatu za odvisnike v Ljubljani, zdaj pa je že sedmo leto predsednik društva za pomoč odvisnikom in njihovim družinam in je tik pred diplomo iz pedagogike in sociologije na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Zanimiva življenska izpoved je pri marsikaterem srednješolcu gotovo naletela na plodna tla, ter bo po slišanem in videnem še enkrat temeljito premislil in se drogam izognil. Zlatko Blažič je z veliko voljo in trdno osebnostjo dokazal, da se je možno tudi iz prijema trdih drog izviti in kreniti na pravo pot.