Največ bolnikov čaka novo ledvico, povprečna čakalna doba 300 dni
Na svetovni ravni je epidemija krepko posegla tudi v transplantacijsko dejavnost. V zadnjem letu in pol je bilo za skoraj tretjino manj darovalcev in posledično izvedenih transplantacij. Prav zato je glavno sporočilo letošnjega evropskega dne darovanja organov in tkiv, da se je o tem treba pogovarjati. Slovenija posledic epidemije na tem področju ni občutila in je svetla izjema, kar pa najbrž ni ustrezna tolažba za 186 bolnikov, ki nestrpno čakajo nove organe, novo življenje.
Evropski dan darovanja organov in tkiv obeležujemo drugo soboto v oktobru. Letošnja tema pa: »O darovanju organov se moramo bolj sproščeno pogovarjati v krogu družine, bližnjih in v družbi«. Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditev organov, Slovenija-transplanta izpostavlja izjemen pomen darovalcev, njihovih svojcev in zdravstvenih delavcev, ki kljub dolgotrajni epidemiji poganjajo donorske in transplantacijske programe.
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da je bilo zaradi epidemije na svetovni ravni za 20 do 30 % manj transplantacij, spodbudno pa, da je Slovenija na tem področju med redkimi svetlimi izjemami. »V lanskem letu upada nismo zabeležili, z ustreznimi ukrepi in prilagoditvami nam je uspelo ohraniti visoko stopnjo darovanja in transplantacij,« so izpostavili v Sloveniji-transplant.
Še več: v svetovnem merilu je bila Slovenija lani najuspešnejša glede števila presaditev srca na milijon prebivalcev. V samem vrhu je tudi po rezultatih in uvajanju novosti v programih presaditev pljuč, ledvic in jeter, izvajajo pa tudi kombinirane presaditve več organov.
»V tem letu je 77 % svojcev v pogovoru po smrti bližnjega podalo soglasje za darovanje, kar kaže na zaupanje javnosti v sistem darovanja,« je prepričana Danica Avsec.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
