Arhiv Lokalno.si

Pelinolistna ambrozija - (Ambrosia artemisiifolia), enoletnica, je ena najbolj alergenih rastlin. Njena prvotna domovina je severna Amerika, po Evropi se je pričela širiti v 19. stoletju, na območju nekdanje Jugoslavije pa so jo prvič opazili v času druge svetovne vojne. Danes je močno razširjena po vsej vzhodni Evropi, najti pa jo je mogoče tudi v zahodno-evropskih državah. Poznanih je več kot 20 vrst, najbolj razširjeni pa sta pelinolistna in kratka ambrozija. Zraste lahko tudi do 1,5 m višine, steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi so razvejani in tudi porasli z dlačicami. Cveti od julija do novembra, odvisno od vremena in klimatskih razmer območja. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, je ambrozija predvsem plevel na neobdelanih in zapuščenih površinah.

V Evropi in Sloveniji se pojavlja v večjih populacijah in predstavlja zaradi povzročanja inhalacijskih alergij eno najpomembnejših vrst, ki jih je potrebno zatirati. V kmetijstvu pa povzroča več sto milijonov evrov stroškov zaradi zdravstvenega varstva in kot posledica zmanjšanja kmetijskih pridelkov.  

V Sloveniji je z 19. majem 2010 pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C; Uradni list RS, št. 36/2010), ki je opredelil pelinolistno ambrozijo in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. Na tej podlagi Fitosanitarna uprava RS poziva lastnike kmetijskih zemljišč k ukrepom zatiranja invazivnih tujerodnih vrst kot je ambrozija.

V Javnem zavodu Krajinski park Kolpa smo pričeli z zatiranjem zdravju škodljive ambrozije, ki se razširja tudi na zavarovano območje. Prva večja akcija je bila izvedena na območju kala Močile pri Starem trgu. Uslužbenci javnega zavoda in študentje, ki opravljajo prakso v zavodu (med njimi tudi študent iz Francije), so na zemljišču v lasti Občine Črnomelj v okolici naravnih vrednot (kal in lipa) vse vidne rastline populili s koreninami in odstranili z zemljišča ter kompostirali, da bi se trdovratni plevel zatrli in preprečili razmnoževanje. 

Akcijo je finančno podprla tudi Občina Črnomelj.

PONOVNO pozivamo vsa društva, lastnike zemljišč in druge akterje na območju KP Kolpa, da se vključijo v akcijo, s katero bi vsaj omejili, če ne zatrli ta škodljiv in trdovraten plevel.

Simon Peteržinek
Boris Grabrijan
Foto: Mitja Črne