Kmetovati in čebelariti po pameti
Učinkovitejša skrb za čebele v okolju modernega kmetijstva, lažje odkrivanje pristnosti medu in prenos dobrih praks iz tujine so bile glavne teme letošnjega Pislakovega dneva, strokovnega združenja slovenskih profesionalnih čebelarjev.
Slovenski profesionalni čebelarji so na letošnjem Pislakovem dnevu v ospredje postavili temo o zdravstvenem varstvu čebel, saj jim vse več težav pri čebelarjenju povzroča ne samo zloglasni zajedavec varoja, ampak tudi druge čebelje bolezni.
»Ker od čebel in njihovega pridelka živimo, nas te bolezni verjetno skrbijo še bolj kot 'popoldanskega' čebelarja, saj si ne moremo privoščiti popolne izgube čebel zaradi bolezni,« pravi veterinar in čebelar Robert Bali iz Čebelarstva Pislak Bali v Apačah, ki s soprogo Adelo, hčerko znanega slovenskega čebelarja Janka Pislaka, po katerem so profesionalni čebelarji poimenovali svoja letna srečanja, nadaljuje tradicijo čebelarjenja. Z 2600 gospodarskimi panji, ki so postavljeni na različnih lokacijah od Pohorja preko Dravskega polja, po haloških gričih in vse do meje s Hrvaško, veljajo za največje čebelarstvo v Sloveniji in eno od večjih v Evropski uniji.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
