Kdaj driska ni več običajna? Znaki, ki lahko kažejo na kolitis
Kolitis ni ena sama bolezen. Različne vrste vnetja debelega črevesa lahko povzročijo podobne težave, njihovi vzroki in zdravljenje pa se razlikujejo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kolitis je splošno poimenovanje za vnetje debelega črevesa. Čeprav ga pogosto povezujemo predvsem z drisko in bolečinami v trebuhu, se lahko težave glede na vrsto vnetja precej razlikujejo. Pri nekaterih se pojavi kri v blatu, pri drugih dolgotrajna vodena driska brez krvi, vnetje pa lahko povzročijo tudi okužbe ali motena prekrvavitev črevesa.
Prav zato izraz kolitis sam po sebi še ne pove, za kakšno bolezen gre. Posamezne vrste se razlikujejo tako po vzrokih in poteku kot tudi po načinu zdravljenja.
Pogosto je odkrit pri mladih odraslih
Ena najbolj znanih oblik je ulcerozni koliti##s, ki spada med kronične vnetne črevesne bolezni. Med značilnimi simptomi so krvava driska, bolečine v trebuhu, izguba telesne teže in nenadna oziroma nujna potreba po odvajanju blata.
Najpogosteje ga diagnosticirajo pri mladih odraslih. Natančen vzrok bolezni ni znan. Z njenim razvojem povezujejo številne gene, vendar genetika ni edini dejavnik. Vlogo naj bi imeli tudi dejavniki iz okolja in črevesni mikrobiom. Ulcerozni kolitis se lahko pojavlja v različnih oblikah glede na to, kateri del debelega črevesa je prizadet.
Pri ulceroznem proktitisu je vnetje omejeno na danko, pri levostranskem kolitisu prizadene levo stran debelega črevesa, pri pankolitisu pa je vnetje razširjeno po celotnem debelem črevesu.
Dolgotrajna driska, kolonoskopija pa je lahko videti normalna
Precej drugače se lahko kaže mikroskopski kolitis. Zanj je značilna predvsem kronična driska brez krvi, pogostejši pa je pri ženskah in ljudeh, starejših od 65 let.
Posebnost te bolezni je, da je lahko notranjost debelega črevesa med kolonoskopijo videti normalna ali skoraj normalna. Spremembe se pokažejo pri mikroskopskem pregledu odvzetega tkiva.
Nekateri bolniki morajo zaradi potrebe po odvajanju vstajati celo ponoči, pojavita pa se lahko tudi izguba telesne teže in bolečina v trebuhu.
##ARTICLE-1887345
Kolitis lahko povzroči tudi bakterijska okužba
Psevdomembranozni kolitis je najpogosteje povezan z okužbo z bakterijo Clostridioides difficile, znano tudi kot C. difficile. Povezan je lahko tudi z uporabo širokospektralnih antibiotikov. Med simptomi so driska, bolečine in krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, slabost, dehidracija ter sluz v blatu.
Kot navaja zdravstveni portal Verywell Health, so med dejavniki tveganja med drugim starost nad 65 let, uporaba antibiotikov, bivanje v bolnišnici ali ustanovi za dolgotrajno oskrbo, predhodne bolezni prebavil, operacije na črevesju in oslabljen imunski sistem. Pri zdravljenju je pomembno ugotoviti vzrok vnetja.
Ko črevesje ne dobi dovolj krvi
Povsem drugačen vzrok ima ishemični kolitis. Nastane, ko je pretok krvi v debelo črevo zmanjšan ali prekinjen. Do tega lahko pride iz različnih razlogov, med drugim zaradi krvnih strdkov ali nekaterih operacij. Čeprav se lahko pojavi pri različnih starostih, je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 60 let.
Med dejavniki tveganja so med drugim srčno popuščanje, sladkorna bolezen in nizek krvni tlak. V blažjih primerih lahko zdravljenje v bolnišnici vključuje infuzijo, tekočinsko prehrano, lajšanje bolečin in antibiotike. Pri hudih oblikah, pri katerih del črevesnega tkiva odmre, je lahko potrebna operacija.
Kri v blatu pri dojenčku ima lahko drugačen vzrok
Posebna oblika je alergijski kolitis pri dojenčkih. Pojavi se lahko tudi pri dojenih otrocih, njegov glavni znak pa je običajno kri v blatu. Stanje je lahko povezano z alergijo na hrano, čeprav vzrok ni povsem pojasnjen.
Pri iskanju morebitnega prehranskega sprožilca se lahko pod strokovnim vodstvom prilagodi prehrana doječe matere, pogosto najprej z izključitvijo mlečnih izdelkov.
Enaki simptomi še ne pomenijo enake bolezni
Prav zaradi različnih možnih vzrokov samo na podlagi driske ali bolečine v trebuhu ni mogoče ugotoviti, za katero obliko kolitisa gre. Zdravnik pri postavljanju diagnoze med drugim upošteva pogostost odvajanja, morebitno prisotnost krvi v blatu, značilnosti bolečine, družinsko anamnezo, prehrano in zdravila, ki jih bolnik jemlje.
Glede na težave so lahko potrebne krvne preiskave, pregled blata, kolonoskopija, sigmoidoskopija ter slikovne preiskave, kot so CT, magnetna resonanca ali ultrazvok. Zdravljenje je nato odvisno predvsem od tega, kaj je vnetje debelega črevesa povzročilo.
