Arhiv NTRC

O Sari Gorišek, 33-letni mamici dveh otrok iz Šmarja pri Jelšah, smo pisali že leta 2021, ko je spregovorila o svoji diagnozi raka dojke, ki jo je dobila leta 2017. Takrat je bolezen uspešno premagala. Zdaj se je ponovno pojavila, vendar se je Sara v zdravljenje ponovno podala z enako bojevitostjo kot pred sedmimi leti. 

Več kot le nedolžen mozolj

Letos se je Sara ponovno soočila s slabo novico. »Nekega dne, ko sem se oblačila za v službo, sem na operirani dojki tik zraven brazgotine opazila mozolj. Ultrazvok so mi še isti dan naredili kar v službi in zdravnica me je pomirila, da najverjetneje ni nič, saj je videti vse lepo prekrvavljeno,« je razložila Sara. Nato je odšla še na pregled v center za bolezni dojk, kjer ji je tamkajšnja specialistka prav tako zagotovila, da je vse v redu. »Vprašala me je, zakaj me je tako strah, da saj ne more biti nič, in mi rekla, da se vidiva čez leto,« je pojasnila. A Sara ni bila pomirjena. Čutila je, da mora ukrepati. Naročila se je pri svojem plastičnem kirurgu in tudi on je menil, da je stvar neškodljiva. Kljub temu ji je spremembo junija preventivno izrezal in jo poslal na preiskave. V začetku julija je Sara dobila klic. Kirurg ji je povedal, je izvid pozitiven. »Rekel mi je, da se je z mojim kirurgom na onkološkem inštitutu že vse dogovoril in da lahko grem tja že v naslednjih dneh,« je razložila. Ko je prišla k njemu, ga je vprašala, kako je to možno, on pa ji je odvrnil, da je tudi sam presenečen, saj naj bi bil to izjemno redek pojav. »Bil je isti tip raka kot prvič. Takrat mi je zagotovil, da me bo poslal na vse potrebne preiskave, odstranil silikon, kožo, vse,« je dodala. Konec avgusta je tako uspešno prestala operacijo. Vzorec so poslali na preiskavo in Sari kasneje povedali, da je bolezen k sreči omejena le na odstranjeno tkivo. A zdravniški konzilij se je zaradi previdnosti vseeno odločil, da bo Sara ponovno prejemala kemoterapijo, in sicer enkrat tedensko po tri ure. Tokratna kemoterapija je blažja kot tista, ki jo je prejemala, ko so ji prvič odkrili raka. Nato bo spet eno leto prejemala biološka zdravila.

Pripada ji tudi naročilnica za lasuljo, vendar jo je zavrnila. »Že prvič nisem nosila lasulje in je tudi zdaj ne bom. Ko sem se prvič spopadala s to boleznijo, sem si jo enkrat nadela, ampak sem imela občutek, kot da me vsi gledajo, zato sem jo snela. Nato sem jo nosila še enkrat na poroki svoje priče, ki je takoj opazila, da se v njej ne počutim dobro. Rekla mi je, naj jo snamem. In sem jo.« Ker Sara nima več leve dojke, je dobila prsno protezo, ki, kot pravi, leži doma v škatli. »Ne počutim se dobro, če imam na sebi nekaj, kar ni del mojega telesa. Nekatere ženske lahko nosijo lasuljo, kar je super, ampak jaz ne morem,« je poudarila. V ta namen si je kupila navadno ohlapno kapo. Kako je njena družina sprejela diagnozo tokrat? »Otroka sta že dovolj velika, da vesta, za kaj gre. Sin mi je rekel, da mi obljublja, da me ne bosta jezila«. Z mano sta šla tudi na prvi pregled na onkološki inštitut. Povedala sem jima, da bom spet izgubila lase, in hči me je prosila, ali me lahko ona ostriže. Seveda sem ji dovolila. Zelo dobro sta se spoprijela s to novico, a je res, da jima vedno povem vse,« je pojasnila Sara. Še vedno kot svojo najtršo skalo izpostavlja svojega moža, ki jo tudi tokrat brezpogojno podpira. Sara želi, da bi več ljudi vedelo, da lahko bolezen doleti tudi mlade ljudi. »Tudi ko gre človek na onkološki inštitut, tam ne vidi le starejših ljudi, temveč tudi tiste, ki so stari 20 let. Sploh si ne upam predstavljati, kaj bi lahko bilo, če se ne bi zavzela zase in za svoje telo ter pritiskala na zdravnike,« je opozorila.

Foto: Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku

Preberite več v Novem tedniku