Arhiv Štajerskega Tednika

Spomladi, ko se rastline presajajo, redčijo oziroma pomlajajo in razmnožujejo, je Ignac s svojega vrta pripravil zbirko rastlin in jih podaril knjižnici. »Nisem navajen, da ima knjižnica tak vrt. Spomnim se še obstoječega vrta. Moj dodatek je bil z veseljem podarjen, pa tudi v prihodnje sem vam pripravljen poslati nove vrste rastlin,« je povedal Janžekovič.

Zasaditev knjižničnega zeliščnega vrta je urejena preko vrtnarske ponjave, ki prepušča vodo in onemogoča rast plevelov, hkrati pa zadržuje vlago. Pokrita je s sekanci, da ostane dalj časa obstojna. Ni naključje, da je črna, saj ima funkcijo spomladanskega ogrevanja zemlje.

Posajenih že 36 zelišč

Na zeliščnem vrtu ormoške knjižnice trenutno uspeva 36 vrst zelišč. Ignac je takoj pogrešal koprivo, ki je še niso posadili. »Kopriva je malo prezrta, drži se je negativni sloves, čeprav jo zaradi ugodnih vsebnosti najdemo v nekaterih zdravilnih mešanicah rastlin ali pa celo v farmacevtskih izdelkih, zato je prav, da jo imamo v zbirki. Je sorodnica hmelja. Iz koprivnih vlaken se lahko izdelujejo niti, vrvi in platno, kar so ljudje vedeli in s pridom uporabljali že v železni dobi. Zanimivo je tudi to, da imamo moške in ženske rastline kopriv. Moška rastlina zacveti istočasno z žensko rastlino, nakar žensko rastlino opraši in propade,« je še povedal Janžekovič.

Preberite več v Štajerskem Tedniku