41 dni dežja in še ni konec: Rekordi padajo, poplavna opozorila naraščajo
Združeno kraljestvo se utaplja v enem najbolj razmočenih začetkov leta v zgodovini meritev. Rekordi padajo, poplavna opozorila se množijo. Kako dolgo še?
Združeno kraljestvo se sooča z enim najbolj razmočenih začetkov leta v zgodovini meritev. Dež je padal že 41 zaporednih dni – vsak dan v letu 2026 je bil doslej moker – vremenoslovci pa opozarjajo, da olajšanja še ni na vidiku. Številnim območjem grozi še vsaj teden do deset dni padavin.
Meteorologi svarijo: Novih opozoril bo še več, razmočena tla kot tempirana bomba za nove nevihte
»Trenutno ni znakov daljšega suhega obdobja v naslednjih sedmih do desetih dneh,« je dejal višji operativni meteorolog britanskega Met Officea Simon Partridge. Ker je v nekaterih delih države letos že padlo izjemno veliko dežja, so tla močno razmočena in občutljiva na nove padavine. »Zato je verjetno, da bomo v prihodnjih dneh izdali še več opozoril pred dežjem,« je dodal. Agencija za okolje je medtem po poročanju portala The Independent že izdala več kot 100 opozoril pred poplavami, Met Office pa rumena vremenska opozorila za včeraj in danes. Največ padavin pričakujejo na jugozahodu Anglije in na Škotskem, nov pas močnega dežja pa naj bi zajel tudi večji del preostale države.
»Teden začenjamo znova z dežjem na območjih, kjer smo v zadnjih tednih že imeli veliko padavin,« je v ponedeljek dejal meteorolog Met Officea Aidan McGivern. »Za nekatere to pomeni, da je to že 40. deževen dan letos.« Vremensko dogajanje spremljajo obsežna nizka oblačnost, meglica in ponekod tudi megla. Met Office je sporočil, da gre za »izjemno moker začetek leta«, zaradi česar ima marsikdo občutek, da se »zima ponavlja znova in znova«.
Rekordi padajo po vsej državi, Aberdeen celo brez minute sonca
Cornwall in grofija Down na Irskem sta zabeležila najbolj moker januar v zgodovini meritev, Severna Irska pa je doživela najbolj moker januar v zadnjih 149 letih. Po vsej Veliki Britaniji je 26 merilnih postaj postavilo nove mesečne rekorde količine padavin, padli pa so tudi številni dnevni rekordi.
Plymouth je doživel najbolj namočen januarski dan v 104 letih, Hurn v Dorsetu v 74 letih, Dunkeswell v Devonu pa v 57 letih. Podatki kažejo, da se je leto 2026 začelo z intenzivnostjo in pogostostjo padavin, ki se lahko primerja z nekaterimi najbolj ekstremnimi obdobji v zgodovini države.
Posebej prizadeti so prebivalci krajev North Wyke v Devonu, Cardinham v Cornwallu in Astwood Bank v Worcestershiru, kjer so zabeležili 40 zaporednih deževnih dni med 31. decembrom in 8. februarjem. Liscombe v Somersetu in Camborne v Cornwallu sta imela 37 zaporednih deževnih dni v skoraj istem obdobju. Morda najbolj turobna novica prihaja iz Aberdeena, kjer že več kot dva tedna niso videli niti minute sonca – najdaljše takšno obdobje od začetka meritev leta 1957.
Združeno kraljestvo je že doseglo 89 odstotkov povprečne zimske količine padavin. Anglija je sezonsko povprečje celo presegla (111 odstotkov), Wales je pri 94 odstotkih, Severna Irska nekoliko nad povprečjem s 101 odstotkom, Škotska pa pri 69 odstotkih. A kot opozarja Met Office, ta nacionalni podatek prikriva izrazite regionalne razlike.
Zakaj toliko dežja?
Glavni napovedovalec Met Officea Neil Armstrong pojasnjuje, da so vztrajni rosenje, pršenje, dež in nalivi posledica močnega, proti jugu pomaknjenega curka (jet streama), ki sisteme nizkega zračnega tlaka usmerja neposredno proti Združenemu kraljestvu.
Hladni vdori zraka nad Severno Ameriko so okrepili temperaturni gradient nad severozahodnim Atlantikom, s čimer se je okrepil tudi zračni tok. Območje visokega zračnega tlaka nad severno Evropo pa je preprečilo, da bi se vremenske fronte pomaknile naprej, zato so obstale nad Združenim kraljestvom. »Rezultat so bili neprekinjeni valovi dežja, močni vetrovi in sneženje v hribovitih predelih Škotske,« je dejal Armstrong.
Kljub temu meteorologi napovedujejo kratek oddih. »Če ste naveličani takšnega vremena, je na obzorju nekaj upanja – proti koncu tedna in za vikend prihaja nekoliko manj mokro obdobje,« je dejal McGivern. A namestnik glavnega napovedovalca Steven Keates opozarja, da olajšanje ne bo trajalo dolgo: že ob koncu vikenda naj bi se z zahoda približal nov niz atlantskih vremenskih front.
Poplave, razmočena polja in kaos na cestah
Za prebivalce to pomeni povečano tveganje poplav, prometne motnje, razmočena kmetijska zemljišča in vse večje nezadovoljstvo zaradi nenehne sivine. A posledice segajo dlje od vsakdanjih nevšečnosti.
Strokovnjaki iz organizacije The Wildlife Trusts opozarjajo, da ekstremno vreme že terja davek pri številnih živalskih vrstah. Razmočena kmetijska zemljišča izpirajo onesnaževala v že tako obremenjene vodotoke, visoki vodostaji pa ogrožajo habitate ob rečnih bregovih.
»Z naraščanjem globalnih temperatur lahko pričakujemo več ekstremnega vremena, kot so poplave, saj bodo toplejše in bolj mokre zime zaznamovane z močnimi padavinami,« pa je za The Independent povedala Eleanor Johnston, vodja za podnebne spremembe pri organizaciji The Wildlife Trusts.
Poplave širijo invazivne vrste – skrita grožnja pod gladino
Po njenih besedah močne padavine v reke potiskajo več onesnaževal, poplave pa uničujejo življenjski prostor vodnih voluharic, vodomcev in drugih vrst. Posledice se lahko odražajo tudi višje v prehranski verigi, saj izguba jajc in mladičev vpliva na ptice roparice in večje sesalce.
Poplave prav tako pospešujejo širjenje invazivnih tujerodnih vrst, kot so himalajska nedotika in signalni rak, saj voda raznaša semena in organizme po toku navzdol. Organizacija zato poziva k več naravi prijaznim rešitvam za obvladovanje poplav, vključno z obnovo barij, mokrišč in šotišč, ki lahko zadržijo več vode v pokrajini, upočasnijo odtok ter hkrati zagotovijo življenjski prostor številnim vrstam.
Medtem pa Britanci ostajajo pod sivim nebom – in z dežniki pri roki.
Aktualno vremensko napoved spremljajte na svet24.si/vreme.
