Arhiv NTRC

Ponije si je Branko Bezgovšek pred 20 leti omislil zaradi dveh razlogov. Najprej zato, ker živali prinašajo mir njegovi duši in ker so se mu zdele še posebej primerna družba za njegova, takrat še majhna, otroka. Ni pa zanemarljivo, da so mali konjički odličen nadomestek kosilnici. Pasejo se po travniku, si postrežejo s kakšnim jabolkom, a ob tem ne uničujejo nobenega sadnega drevja in ne povzročajo škode. Čreda, ki trenutno šteje 19 ponijev, tako pomaga tudi pri vzdrževanju krajine, medtem ko se površine marsikatere kmetije počasi zaraščajo.

Bezgovšek se je odločil za redovniške mini ponije, ki izvirajo iz Šetlandskih otokov na Škotskem. Nekoč so te majhne in čokate, a močne živali tam uporabljali za delo v rudnikih, iz katerih so vlekli vozove premoga. Sčasoma so se razširile po vsej Evropi. Njihova vzreja je nezahtevna, tudi skrb zanje ni nikakršna znanost. »Tako poleti kot pozimi se lahko gibajo na prostem. Pri nas smo zanje uredili pokrito zavetrje. Same se odločajo, ali bodo na pašniku ali v hlevu. Nič nenavadnega ni, da na prostem ostajajo tudi, ko zemljo pobeli bela odeja. Na prostem najbolj uživajo prav pozimi, včasih jih prekriva nekaj centimetrov snega.« Sogovornik je dodal, da dobijo poniji pozimi gostejšo dlako in nekaj centimetrov debelejši kožuh. Ob pomladni otoplitvi jim zimska dlaka odpade.

Preberite več v Novem tedniku