Ribolov na Šmartinskem jezeru zanimiv za domačine in tujce
Šmartinsko jezero obiščejo tudi ribiči iz drugih držav, kot sta npr. Italija in Nemčija, pravi predsednik Ribiške družine Celje Bojan Kočevar.

Kot pravijo v Ribiški družini (RD) Celje, ulov ni edini magnet za ribiče, ki obiskujejo Šmartinsko jezero. »Včasih lahko človek lovi cel dan in ne bo ujel nič. A to ni glavno, pomembno je tudi, da oseba uživa v naravi in opazuje čudovito okolico. Neverjetno je opazovati na primer čopastega ponirka, ki se potopi na eni točki jezera in potem na gladino priplava daleč stran. To so na videz majhne stvari, a so del doživetja,« pravi predsednik omenjene družine Bojan Kočevar.

»Ribolov ni le lovljenje rib, ampak je celostna izkušnja. Naš moto je, da čim več ljudi, predvsem otrok, spozna jezero in njegovo okolico ter se tako odmakne od tehnologije, ki je dandanes velika težava,« je jasen predsednik RD Celje. Ta deluje že od leta 1952. Njeni člani se ukvarjajo z ribolovom, ribogojstvom in nadzorom ter organizirajo ribiška tekmovanja. Hkrati se zavzemajo tudi za varstvo narave. Eno od območij, kjer delujejo, je Šmartinsko jezero v Celju.
Kot pravijo v omenjeni ribiški družini, jezero v povezavi z ribolovom predstavlja odlično turistično priložnost, vendar le ob hkratnem spoštovanju okolja in njegovih prebivalcev.
Ne več kot sedem kilogramov
Kočevar je povedal, da večina ribičev, ki jih opazimo ob obali Šmartinskega jezera, prihaja iz Slovenije, nekaj jih je tudi iz oddaljenih koncev. Šmartinsko jezero obiščejo tudi ribiči iz drugih držav, kot sta npr. Italija in Nemčija.

Da lahko lovijo ribe, morajo kupiti dovolilnico. Teh je več vrst. Razlikujejo se po trajanju in vrsti rib, ki jih je dovoljeno loviti. Kot je pojasnil Kočevar, je največ zanimanja za dovolilnice za belo ribo, kamor sodi krap. »Če ima oseba na primer dovolilnico, na podlagi katere lahko ribo obdrži, mora ob tem paziti, da ta ne tehta več kot sedem kilogramov, saj je v tem primeru ne sme vzeti,« je opozoril.
Pravila morajo spoštovati tudi tisti, ki se ukvarjajo z drugimi vodnimi dejavnostmi. »Kjer je drstišče in kjer ribiči lovimo, vožnja s čolnom, supanje in druge vodne dejavnosti niso dovoljeni,« je poudaril Kočevar. »Ljudje so vedno dobrodošli, vendar od njih pričakujemo, da bodo spoštovali naravo in se držali pravil,« je dejal. Poslanstvo RD Celje namreč ni le ribolov, temveč tudi varovanje okolja.
Poznamo prebivalce pod gladino?
Ko razmišljamo o ribah v Šmartinskem jezeru, ponavadi najprej pomislimo na soma ali krapa, vendar se pod gladino skriva pestro vodno življenje. Jezero naseljujejo še ščuka, linj, klen, rdečeperka, rdečeoka, platnica, ploščič, zelenika, beli amur, sivi tolstobik in smuč, je pojasnil Kočevar.

Mnoge od omenjenih vrst kot trofeje, ki tehtajo tudi po več deset kilogramov, krasijo ribiški dom na polotoku Brezova. Nanj so v celjski ribiški družini še posebej ponosni. Tam gostijo večino prireditev, ki jih organizirajo. Ribiči se lahko v domu tudi stuširajo in uporabljajo sanitarije, prav tako je na voljo gostinska ponudba.
Dostopno tudi za gibalno ovirane
Območje je še toliko bolj privlačno, ker je dostopno za gibalno ovirane. Ti imajo na voljo klančino, da lahko pridejo do jezera in lovijo ribe.
V idilični okolici turističnih priložnosti ne manjka, je prepričan Kočevar. »Včasih pride sem na ribolov kakšen ribič in s seboj pripelje družino, ki se s tem konjičkom ne ukvarja. Družinski člani lahko ta čas izkoristijo za ogled različnih zanimivosti v Celju. Dobro je, da so s ponudbo v naši občini seznanjeni že pred prihodom, saj potem točno vedo, kaj imajo na voljo in kaj vse lahko počnejo,« je povedal.
Pametna ribiška skupnost
Kočevar pozdravlja vzpostavitev Pametne ribiške skupnosti, ki je imela prvo srečanje 9. maja letos. Cilj projekta je vzpostavitev podpornega okolja za trajnostni razvoj ribištva in ribiške destinacije na območju delovanja RD Celje. Slednja je v sodelovanju z Mestno občino Celje, družbo CreSco in s Kmetijo Mlake pred časom v ta namen uspešno pridobila sredstva na javnem pozivu Lokalne akcijske skupine za ribištvo savinjske regije. Projekt bo trajal do oktobra 2026. Predvidoma avgusta bo območje ribiške koče na Šmartinskem jezeru bogatejše tudi za nov pomol, kar predstavlja še en korak naprej k razvoju ribiške infrastrukture na jezeru.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se