Arhiv NTRC

Chi, kot so ga poimenovali, je prispel v Celje iz živalskega vrta v Leipzigu. S tem je celjska Tropska hiša postala del evropskega vzrejnega programa (EEP) za zaščito te ogrožene vrste v sklopu Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA). S projektom Lori, počasni samotar pa je zavetišču primatov v Vietnamu pomagala zgraditi ogrado v naravi za rehabilitacijo zaplenjenih živali s črnega trga. Lani je to zavetišče po zdravljenju in navajanju na samostojno življenje v naravo vrnilo 15 lorijev.

Počasni samotarji

Ta majhna nočna žival z velikimi očmi se počasi premika po vejah dreves in išče hrano (sadje, žuželke, manjše vretenčarje, smolo, drevesne sokove in nektar cvetov). Je samotarske narave, predvsem ko gre za odrasle samce, medtem ko se samice z enim ali dvema mladičema združujejo v družinske skupnosti. Posebnost teh živali je, da so edini primati, ki imajo na notranji strani komolcev strupno žlezo, ki jo poližejo in se nato branijo z ugrizom.

Življenjski prostor teh živali se je močno zmanjšal zaradi obsežnega krčenja gozdov, še bolj jih ogroža lov, saj njihove dele uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini. »Vzreja te živalske vrste v umetnem okolju je tako ključna za njeno preživetje. Tropska hiša je tako postala 14. ustanova, ki vzreja pritlikavega počasnega lorija v Evropi v okviru programa EEP,« je povedal Simon Cirkulan, direktor Tropske hiše.

Chi ima v Celju na voljo prostorno ogrado s številnimi plezali in skrivališči. V njej je tema, da ni izpostavljen svetlobi, je ustrezno ogreta, prav tako je v njej zagotovljena primerna vlažnost. Oskrbniki loriju vsak dan pripravijo obrok žuželk in občasno drugih manjših živali, na jedilniku pa ne smeta manjkati sadje ter plodovna zelenjava. Pomemben dodatek k prehrani so drevesni sokovi, na primer smole dreves.

Ker je to nočna žival, ga je mogoče opazovati le v okviru programu Tropska hiša ponoči.

Foto: arhiv Tropske hiše