Arhiv Štajerskega Tednika

Tako je v Evropi z nekaj izjemami na Finskem, Norveškem, Poljskem in v Nemčiji, kjer jih je ostalo zgolj za peščico, skoraj povsem izumrl. Z bobri je še kako povezana človeška zgodovina; le redke živali so namreč tako pomembno vplivale na odkrivanje novih krajev, kakor tudi na gospodarstvo in zgodovino dežel kot bober. Za posest nad lovišči bobrov so izbruhnile celo vojne, kakršna je bila med Francosi in Indijanci, poznana kot desetletna vojna. V slovenski zavesti se je bober še najbolj ohranil skozi znamenito trilogijo Janeza Jalna z naslovom Bobri.

V Slovenijo iz Hrvaške

Na prelomu tisočletja je zaživel velik vseevropski projekt, ki še danes služi kot uspešen model ponovnega naseljevanja katere vrste na nekdanje območje. Leta 1997 so tako v Posavino na Hrvaškem iz Bavarske naselili nekaj ducatov bobrov, ki so se kmalu udomačili v hrvaških rekah in močvirjih. »Nič kaj dolgo ni trajalo, komaj kakšno leto, ko je ta veliki kosmatinec že prečkal mejo in se naselil v spodnjem toku Krke, od koder mu je bila odprta pot navzgor. Tako je bilo do leta 2006 njegove sledi in bobrišča mogoče odkriti na tako rekoč vseh slovenskih rekah, z izjemo Ljubljanice, leta 2015 edine slovenske reke, ki je bober ni zavzel,« pripoveduje Marjan Toš, profesor in lovski mojster iz Lenarta.

Danes večje kolonije bobrov najdemo v Krki, Radulji, Lahinji, Kolpi, Sotli, Muri, Dravi in Savi. »V Slovenskih goricah je bober že nekaj let navzoč v povodju Ščavnice in Pesnice, zelo močna kolonija je v mokrišču ob meliorirani Globovnici pod Lenartom in v zgornjem toku Ščavnice pod Sveto Ano v smeri proti Bačkovi in Benediktu.

Težko ga je videti, saj je nočna žival

Preberite več v Štajerskem Tedniku