Arhiv Štajerskega Tednika

Da je v resnici njen graditelj in varuh, so prepričani v Lutri, inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, in skupini LiVE reke Pesnice, ki se ukvarja z ohranjanjem narave na območju Slovenskih goric. O bobru kot ključni vrsti vodnih okolij so zato v prostorih lenarške knjižnice pripravili predavanje, na katerem je imela glavno besedo Martina Vida iz Lutre, ena največjih poznavalk bobrov pri nas, ki je pred dvema letoma magistrirala s temo o razširjenosti evropskega bobra v severovzhodni Sloveniji. Predstavila je različne vidike življenja in pomena bobrov v našem okolju ter obenem predstavila tudi mite in predsodke, povezane z bobri.

Arhitekturni in gradbeni mojster

»Po stoletjih neusmiljenega preganjanja in lova je bil bober pred dobrima dvema stoletjema v večini evropskih dežel iztrebljen, vrsta pa na pragu izumrtja. V zadnjih desetletjih se s številnimi programi ponovnih naselitev pospešeno vrača v zgodovinske habitate, po naselitvi na Hrvaškem tudi v Slovenijo. Na tej poti uspešno premaguje različne ovire v kulturni krajini in celo rečne pregrade, a veliko težje se spoprijema z ovirami v človekovem sebičnem prepričanju, da je narava neizčrpen vir dobrin in da jo lahko neovirano prilagajamo svojim potrebam in željam. Tudi bober prilagaja vodni prostor svojim potrebam, a ga hkrati ohranja in bogati tudi za druge vrste – in za ljudi: povečuje biotsko pestrost in ekosistemske storitve celinskih voda. Ta mogočna žival je rastlinojeda, najraje pa se prehranjuje z zelenimi deli rastlin. Največ očitkov na bobre leti zaradi glodanja dreves, a teh se lotijo samo takrat, kadar nimajo na voljo zelenja,« pojasnjuje Martina Vida.

Preberite več v Štajerskem Tedniku