Shutterstock

Po izrazih, kot so FOMO (strah pred zamujanjem), FOBO (strah pred boljšo izbiro) in JOMO (veselje ob zamujanju), se med mladimi – zlasti pripadniki generacije Z – vse pogosteje pojavlja še ena kratica: FOPO. Gre za strah pred mnenjem drugih ljudi (ang. Fear Of People's Opinions), ki močno vpliva na samozavest, duševno zdravje in vedenjske vzorce posameznikov.

Terapevtka svetuje

7 trikov za pogovor z ljudmi, ki želijo imeti vedno prav

Odnosi

To so mojstri praznih obljub, laži in izgovorov

FOPO pomeni pretirano osredotočenost na to, kaj si drugi mislijo. Mnogi mladi skrbno spremljajo odzive okolice, pogosto podzavestno iščejo odobravanje in se ob tem začnejo prilagajati normam ali pričakovanjem družbe – tudi na račun lastne pristnosti. Takšno vedenje lahko postopoma postane obrambni mehanizem, s katerim posameznik poskuša preprečiti zavrnitev ali družbeno izključenost.

Ko mnenje drugih postane ovira za avtentičnost

Strah pred negativnim mnenjem se pogosto kaže kot pretirana občutljivost in nenehno preverjanje, ali so njihova dejanja sprejemljiva. Posamezniki, ki trpijo zaradi FOPO, pogosto občutijo nelagodje v vsakdanjih situacijah – na primer pri naročanju kave, ko za njimi čaka vrsta ljudi, ali pa se izogibajo odhodu iz službe, dokler stavbo ne zapusti tudi nadrejeni. Lahko se celo pretvarjajo, da so gledali določen film ali razumejo šalo, samo zato da ne bi izpadli neinformirani ali izključeni.

Strah, mlada ženska

Sodobna družbena omrežja dodatno krepijo FOPO. Kultura všečkov, komentarjev in sledenja ustvarja nenehno primerjanje z drugimi, kar pogosto vodi v zmanjšano samospoštovanje. Namesto da bi se posamezniki spraševali, kaj je najboljše zanje, jih vse bolj vodi misel, kaj bo videti najbolje v očeh drugih.

Kako FOPO vpliva na vsakdanje odločitve in počutje

FOPO ni le psihološko obremenjujoč – je tudi izčrpavajoč. Zahteva ogromno notranje energije, saj posamezniki stalno analizirajo okolico, iščejo potrditve in si poskušajo pridobiti odobravanje. To dolgoročno prispeva k izgorelosti, zmanjšani učinkovitosti in občutku praznine.

Rešitev se skriva v preusmeritvi pozornosti navznoter. Ključno je, da posameznik začne kot glavno referenčno točko uporabljati zvestobo svojemu namenu, ne pa všečnost v očeh drugih. Avtentičnost povečuje občutek samozavesti, s tem pa tudi sposobnost, da se ljudem predstavi samozavestno, brez odvečnega razmišljanja o njihovih morebitnih sodbah.

FOPO morda ni uradno diagnosticirana motnja, a njen vpliv na sodobno družbo – zlasti na mlade – je vse bolj opazen. Prepoznavanje teh vedenjskih vzorcev in njihovo postopno spreminjanje lahko pomeni pomemben korak k bolj zdravemu in svobodnemu življenju.