Arhiv Lokalno.si

Turistično društvo Senovo je minulo soboto organiziralo drugi Jakobov pohod. Potem, ko se je ta v letu 2007 'prijel', se je vodstvo TD Senovo odločilo, da ga pripravi vsako leto. Ob tem so nam iz društva poslali naslednje poročilo o sobotnem pohodu:

''Ob 8. uri se nas je kar lepo število zbralo ob spomeniku Kocka rudarjenja na Senovem (Titova 106). Od tu smo krenili peš po trasi nekdanje rudniške železnice, ki so jo posebej za pohodnike dan poprej pokosili člani TD. Mimo vodnjaka, kjer 24 ur na dan teče pitna voda iz rudniške jame, smo prispeli v Ravne. Tu smo si ogledali nekdanji vhod v jamo in na dvorišču videli kar precej obnovljene in restavrirane tehnične dediščine nekdanjega rudnika. Ob tem smo izvedeli, da sta sredstva za to prispevali naša država in Evropska unija preko razpisa Interreg III-a. V Ravnah je sedaj obrat Metalne Senovo in zraven nje zametek Muzeja tehnične dediščine nekdanjega rudnika rjavega premoga.

Sonce je bilo že visoko na nebu in obetal se je lep dan. Podali smo se navkreber proti vasici Šedem, kjer so nas od vsepovsod pozdravljali prijazni domačini in vabili na okrepčilo, rekoč da smo se gotovo izgubili na poti. Končno smo le ustavili pri Cvetu Jelerju, ki je krepko poskrbel za presenečenje udeležencev. Ta spretni in urni mesar iz Brestanice se je hitro zasukal in že je z njegovega žara omamno zadišalo. In medtem, ko smo se mi še razgledovali po okolici in njegovi zidanici, je bila miza polna tekočih in trdnih dobrot. Zelo so se nam prilegli zalogajčki in tako okrepčani smo se čez kakšno uro spustili na sedlo med Šedmom in sv. Jakobom. Vmes nas je ustavil še domačin Peter in poskusili smo še njegovo kapljico. Kljub sončni pripeki smo kar korajžno prispeli na hrib, do cerkvice sv. Jakoba iz 17. stoletja, kjer nas je pričakala Olga s ključi. Bilo je ravno poldan in tako smo smeli še zvoniti za opoldan. Zvenelo je podobno kot zvonjenje proti toči, ampak kaj za to. Izvedeli smo še, da je za naslednji dan bilo napovedano žegnanje pri tej podružnični cerkvici. Posneli smo še nekaj fotografij grabljic sena, se ogledali proti 1023 m visokemu Velikemu Javorniku na Bohorju in se počasi odpravili v dolino. Seveda nismo prišli daleč, kajti na Sadjarski kmetiji Radej sta nas prijazno pričakala gospodar in gospodinja ter nas povabila v senco. Tam nas je gospodinja Irena presenetila z njeno čudovito "prošjačo", s katero bi se lahko kosala na marsikaterem tekmovanju. Tudi domači jabolčni sok in rujno vince sta nas spet lepo odžejala, prošjača pa okrepčala.

Zares nam ta dan ni manjkalo ničesar. Ko smo se preko "Štirca" napotili na Senovo je vsak zase v glavi sanjal, kako bi bile te površine čudovite, če bi se Štirc morda nekoč res uredil za rekreativne namene in bi bila to lahko zelena pljuča Senovega.  Tik pred koncem pohoda pa nas je presenetil spomenik padlim borcem iz leta 1945, ki ga nihče od nas doslej še ni videl, stoji pa ob nekdanji separaciji in je tam verjetno že zelo dolgo.  

Čas je vse prehitro minil, zato smo odšli še do Ivanove hiše in posedli kraj rudarske peči v uradniški koloniji. Tista kavica na koncu pa je bila pika na i v tem lepem sobotnem dopoldnevu, ki se je že krepko prevesil v popoldan.

Drugo leto spet gremo na Jakobov pohod. To bo seveda 25.7.2009, prav na dan, ko goduje sv. Jakob.''

Galerija

Arhiv Lokalno.si