Arhiv NTRC

Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev se zanimanje slovenskih kmetov za turizem kot dopolnilno dejavnost na kmetiji povečuje. Vsako leto za približno 7 odstotkov. Kor pravi Renata Kosi, svetovalka za turizem na kmetijah v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, je v Sloveniji 699 turističnih kmetij z nastanitvijo, imamo tudi 503 izletniških kmetij, 112 vinotočev in 41 osmic.

Savinjska dolina je bila med bolj prizadetimi območji v nedavnih poplavah. Turistične kmetije večje škode niso imele, pravite.

Ker je večina turističnih kmetij v Zgodnji in Spodnji Savinjski dolini na višjih legah, niso bile poplavljene. Škodo so utrpele tri turistične kmetije, ki so ob reki Savinji. Ogrožajo jih plazovi, uničene so kmetijske površine, hudourniki so povzročili škodo tudi v njihovih gozdovih. Po odloku občin Luče in Solčava so morali vsi tamkajšnji turistični ponudniki zapreti svoja vrata, v občini Ljubno so nastanitveni objekti zaprti zaradi odredbe štaba civilne zaščite.

Kako v Združenju turističnih kmetij Slovenije lahko pomagate prizadetim?

Člani upravnega odbora s predsednikom društva so se hitro povezali in sestali na videosestanku, kjer so temeljito ocenili razmere. Kot sem že dejala, večina turističnih kmetij v savinjski regiji ni bilo poplavljenih. Naše združenje je v preteklosti že večkrat pomagalo posameznim članom z zbiranjem finančnih sredstev. To počnemo tudi zdaj. Z lastniki treh prizadetih turističnih kmetij se vsak dan slišimo po telefonu ali komuniciramo po elektronski pošti. Pravijo, da so zaskrbljeni za prihodnost, vendar so predvsem hvaležni, da imajo streho nad glavo.

Lahko pričakujejo pomoč države?

Seveda. Turistične kmetije so kot fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, zato so upravičene do pomoči. Državne pomoči so bile deležne tudi v času covida-19.

Državni zbor je pred dnevi že potrdil novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Novela zakona med drugim uvaja ukrepe za ohranitev delovnih mest ter pomoč kmečkim zavarovancem in drugim samozaposlenim, ki so jih prizadele avgustovske poplave. Turistične kmetije imajo največ škode zaradi izpada prihodka. Za večino turističnih kmetij v savinjski regiji je namreč že konec glavne poletne turistične sezone.

Kako obiskane so bile slovenske turistične kmetije v prvem polletju letošnjega leta? Je bil obisk številnejši v primerjavi z enakim obdobjem lani?

Obisk turističnih kmetij je v prvih šestih mesecih letošnjega leta primerljiv z lanskim letom. Spodbuden je podatek, da so turistične kmetije zadnja leta vedno bolj obiskane. Najštevilnejši obisk so imele leta 2019, nato je sledilo dveletno obdobje (2020–2021) turističnih bonov. Turistične kmetije so najbolj obiskane v času poletne sezone, od junija do septembra. V teh mesecih prevladujejo gosti iz tujine. Zunaj glavne sezone je največ domačih gostov.

Je med tujimi gosti še vedno največ Nemcev?

Da, v poletnih mesecih je med dopustniki na turističnih kmetijah še vedno največ Nemcev, veliko je tudi Francozov, Belgijcev in Italijanov. Nad počitnikovanjem na turističnih kmetiji so vedno bolj navdušeni tudi Čehi. Največ je družin z otroki.

Menda so turistične kmetije vedno bolj zanimive za poslovni turizem.

Poslovni turizem je na turističnih kmetijah res vedno bolj prisoten. Kmetije so zaradi svoje majhnosti in odmaknjenosti ter izvirne ponudbe zelo zanimive za poslovna srečanja. Sicer pa imamo v naši državi poleg nastanitvenih kmetij tudi izletniške kmetije, vinotoče in osmice, ki sprejemajo enodnevne goste na kulinarična doživetja. Zelo so obiskane od jeseni do pomladi.

Turisti so vedno bolj zahtevni. Kaj pričakuje obiskovalec turistične kmetije?

Pričakuje predvsem pristen stik z gostiteljem. Ceni gostoljubnost ter lokalno in sezonsko doma pridelano hrano in pijačo. Za počitnice na turistični kmetiji se ljudje odločajo tudi zaradi miru v neokrnjeni naravi, stika z živalmi in številnih možnosti igre za otroke.

So slovenske turistične kmetije glede kakovosti ponudbe povsem primerljive s tovrstnimi kmetijami po Evropi?

Povsem primerljive so. Ponudniki so lahko upravičeno ponosni in samozavestni. Od leta 2007 člani združenja turističnih kmetij redno spremljajo razmere v tujini, zato jih zelo dobro poznajo. Pravijo, da je ponudba na slovenskih turističnih kmetijah konkurenčna, izvirna, v nekaterih pogledih celo boljša. Ob tem želim poudariti, da se turistične kmetije pri nas ves čas razvijajo in izboljšujejo. Ponudba temelji na lokalno pridelani oziroma predelani hrani in pijači, ki jo gostom ponudijo v obliki zajtrkov ali polpenzionov. V tujini prevladuje nastanitve v apartmajih, v katerih gost hrano pripravlja sam. 

Foto: arhiv združenja