B. B.

B. B.

Če boste prelistali kak koledar z lepotami Slovenije, obstaja velika verjetnost, da med fotografijami ugledate tudi Kostanjevico. A čeprav mesto na otoku sredi Krke sodi med najbolj prepoznavne podobe s slovenske turistične razglednice, tudi na vrhuncu turistične sezone ne daje ravno vtisa živahne turistične destinacije.

Brežičan Andrej Šprajc je pred tremi leti na otoku odprl Vilo Castaneo, kjer ponuja prenočišča. Že prvo leto jih je prizadela poplava, tako da so bili velik del lanskega leta zaprti, letos pa si obetajo prvo celotno sezono. »Poleti je obisk dober. Gostov je precej, sploh med konci tedna. Veliko je tujcev, prihajajo pa iz vse Evrope,« pripoveduje Šprajc, ki je dolga leta delal v turizmu, zdaj pa s soprogo Nino vodi družinski penzion.

Gostje jih najdejo na internetu, največkrat pa ostanejo dan, dva ali tri. »Opažamo tri tipe gostov. Eni so tranzitni, ki so na poti na destinacijo in za dan ali dva ostanejo nekje vmes. Druga skupina, teh je vedno več in dejansko je to že največja skupina, so gostje, ki potujejo po Sloveniji in si Kostanjevico izberejo za enega od postankov na svoji poti. Tretji, teh je tudi vse več, pa so gosti, ki pridejo zaradi konkretnih dogodkov, npr. razstave v kostanjeviški galeriji, ali zaradi koncertov, pa tudi porok in podobno,« nadaljuje Šprajc.

Turisti si v Kostanjevici ogledajo kulturno-zgodovinske objekte in naravne znamenitosti, poleti pa je zelo privlačna predvsem reka Krka, ki ponuja možnost kopanja in vožnjo s čolni. »Za marsikaterega gosta je kopanje v reki zelo veliko doživetje, saj so njihove reke največkrat prehladne in preveč umazane za to. Vedno bolj pa si gostje želijo spoznavati tudi lokalno kulinariko in v resnici bi si v tem delu Slovenije želeli več dobrih gostiln. Poleg kulinarike goste pritegnejo še kulturni in športni dogodki, zelo priljubljeno je denimo kolesarjenje, pa v Kostanjevici ni nikogar, ki bi izposojal kolesa. Zanimajo jih tudi vinogradi in vinski turizem,« o prednostih in slabostih kostanjeviške ponudbe pripoveduje Šprajc.

Preberite še ...

· Zaposlitev

Spoznajte inovativne pristope uvajanja na novem delovnem mestu

Kritičen je tudi do mlade občine, ki je turizem sicer prepoznala kot pomembno panogo, a je doslej naredila premalo v smeri izboljšanja prepoznavnosti mesta in njegove ponudbe. »Stvari gredo na bolje, a na otoku, kamor pride največ turistov, še vedno ni turistične pisarne. Občina nima niti dobre spletne strani, manjkajo prospekti pa označbe znamenitosti, skratka, manjka osnovna turistična infrastruktura.«

Podobno razmišljajo tudi v bližnji gostilni Žolnir. Poleg picerije na otoku so po zaprtju Kmečkega hrama edini, ki v Kostanjevici še ponujajo hrano. »Turistov je kar precej, sploh zdaj v glavni sezoni. Prevladujejo individualni gosti iz vse Evrope. Pred leti smo imeli denimo veliko Špancev, saj je Slovenska turistična organizacija delala precejšnjo promocijo na tamkajšnjem trgu,« pripoveduje direktorica Gostilne Žolnir Simona Sevšek Božič.

»Nekateri se hodijo kopat v Čatež in Šmarješke Toplice, številne pritegne tudi Krka, sicer pa raziskujejo okolico. Potrudimo se, da jih usmerimo na zanimive destinacije,« pravi Sevškova, ki na vprašanje, kaj gostje pogrešajo, nekaj časa molči, potem pa odgovori: »Turizem smo ljudje in če teh ni, tudi turizma ni.« V resnici je na otoku v Kostanjevici praznih kar nekaj hiš. Nekaj jih je v zadnjem času sicer zamenjalo lastnika in mesto bo dobilo nove stanovalce, a prostorov, ki kličejo po obnovi in življenju, še nekaj časa ne bo zmanjkalo.

Članek je bil objavljen v objavljen 32. številki Dolenjskega lista z dne, 11. avgust 2016.