Arhiv Štajerskega Tednika

Sama taka mešanica zagotavlja idealne pogoje za rast in razvoj korenin. Pri tem pa zrak ni samo med posameznimi grudicami, tistimi, ki jih vi vidite. Zaželeno je, da so te grudice porozne, med seboj povezane v kolobarje. Vsakokrat, ko mi stopimo na gredico ali njivo, zemlja pa je mokra ali celo zamrznjena, iz zemlje iztisnemo zrak, s tem pa poslabšamo pogoje malim, nežnim koreninskim laskom, ki pa so tisti, ki rastlini dobavljajo hrano in vodo. Pa še nekaj imamo v tleh, česar naše oči pogosto ne vidijo – to je živi del zemlje, brez katerega pa je zemlja mrtva in nerodovitna. Ta živi svet sestavljajo tako očem povsem lepo vidni, zelo koristni deževniki, hrošči …, tudi kakšen škodljivec se seveda vedno najde med njimi, zelo veliko pa je nevidnih, drobnih gliv, bakterij, mikroorganizmov, ki pa so odgovorni tako za razpad kakor tudi za gnitje organske snovi in humusa v tleh.

Če želimo torej rodovitna tla, v katerih se bodo rastline dobro počutile, moramo ohraniti v tleh dovolj zraka. S hojo in obdelovanjem mokrih ali zamrznjenih tal pa iz zemlje iztiskamo ravno zrak, uničujemo porozne, idealne delčke zemlje in dolgotrajno uničujemo največje bogastvo – zemljo.

Delo torej začnemo, ko se zemlja dovolj osuši – ko se ne oprijema več orodja in naše obutve.

Prva opravila na prostem

Preberite več v Štajerskem Tedniku